Drevo v posodi...

ali bolj znano kot bonsaj. Že od malega so mi všeč miniaturne stvari, pa najsi bodo iz narave ali pomanjšani izdelki večjih originalov. To je tudi eden izmed razlogov zakaj tako rada delam čestitke. Papir mi namreč omogoča, da naredim mini pohištvo, okna, vrata, zavese in druge predmete.

In iz tega sledi logično sklepanje, da so mi všeč tudi bonsaji, kajti tako fascinantno mi je pogledati mini drevo, ki ima vse, kar imajo velika - debele korenine in pravo deblo ter krošnjo. Ste vedeli, da so krošnje ponavadi oblikovane v obliki trikotnika? In da bonsaj to postane približno po 4, 5 letih, ko ga vsako leto mojstri oblikujejo in na novo žičijo. To pomeni, da vsako vejico posebej ožičijo in jo oblikujejo v željeno obliko. Precej potrpežljivega dela in menda je to vzrok zakaj se s tem ukvarjajo predvsem moški (ženske bojda želimo rezultate takoj) :-)

Ta kitajski brest je zmagovalec po oceni obiskovalcev in tudi sama sem glasovala prav zanj. Meri cca pol metra in je v živo še veliko lepši. Na tej fotografiji lahko občudujete njegove korenine:

Vse to in še več, sem se naučila pred dobrim tednom, ko sva s fantom bila v Ljubljani na razstavi bonsajev, kjer so mojstri iz domačih in tujih logov cel dan oblikovali razna drevesa in zraven razlagali in odgovarjali na vprašanja. Čeprav sem mislila samo pogledati razstavljene eksponate in nato fanta pustiti v miru, da si ogleda celodnevno demonstracijo, mi je bila zadeva tako zanimiva, da sem še sama prisostvovala do konca.

Ta bor je bil izven konkurence in je zasedal posebno mesto, saj ga je prinesel s seboj mojster iz Italije, ki je tudi oblikoval ta dan. Imenuje se piton (le zakaj?).

Še od blizu:

Na ogled vam postavljam samo nekaj fotografij, ki sem jih naredila od daleč in od blizu.

Tudi pri tem javorju se nisem mogla upreti, da ga ne bi slikala od blizu:

Če bi čakali, da sadika pridobi takšno debelino debla in krošnjo, bi lahko čakali 20 ali še več let. Zato je potrebno poiskati v naravi že potencialno mini drevo, ki že ima odebeljeno deblo in šele na to se začne njegovo oblikovanje, pa še to velikokrat šele 2 leti po tem, ko ga prinesemo domov.

Kitajski brin v posebni pozi :)

Teta oljka:

Stric macesen:

In za konec še 2 pacipresi:

Tako sem prvič tudi svojemu fanti doma nekaj izdelala. Ni mu namreč, da bi mu delala čestitke (je le kritik mojega dela), vsekakor pa je bil vesel knjižnega kazala, saj je tudi branje njegova strast. Tako sem s pomočjo papirja in embosiranja naredila 2 mini bonsaja, ju dodala na knjižno kazalo in ju slikala na ožičenem drevescu, ki bo enega lepega dne morda bonsaj:-) (Zakaj morda? Ker sploh ni nujno, da bo preživelo to zvijanje vej)

En na eni strani:

In en na drugi strani:

Pa še vejica japonske češnje - vsaj tako je razbrati iz štampiljke, vendar je embosiranje malo uničilo obliko, ampak meni je všeč:

Upam, da sem si pravilno zapomnila vse podatke in da sem bila pridna učenka na razstavi (zato pa sedaj tudi hujši kritik domačega oblikovanja bonsajev). Če pa sem bleknila kakšno neumnost in bo slučajno to bral kak mojster, naj me prosim mirne duše popravi:-)

Lahko pa si pogledate tudi video na Večerovi strani, kjer boste dobili boljši občutek kako malo je to, saj stojijo zraven ljudje. Poleg tega pa, če katera ugane oz. ugane prva, kateri v tem videu je moj fant, dobi knjižno kazalo po lastni izbiri :-) (namig:nahrbtnik)