Dublin ne, zato pa nekaj pisem

Kako je že tista Shakespeare-ova: mnogo hrupa za nič. Zgodilo se je prav to, kar sem v zadnjem stavku prejšnje objave napisala da upam, da se ne bo. Vendarle ostajava doma, ker so Irci rekli, da imajo zaenkrat dovolj naših ljudi. Po tem, ko sem se že praktično pripravljala na odhod, kajti če bi potrdili, bi morala biti do 18-tega najkasneje pri njih, sem svoje razmišljanje znova morala obrniti v nasprotno smer. Ni ravno prijetno za moje živce :) Hvala dekleta za vse krasne spodbude in lepe misli, krasne ste. Vsekakor ste veliko pripomogle k temu, da sem se resnično začela veseliti 3 mesecev v zeleni Irski. Boste pa zato nagrajene z mojimi objavami, predvsem s kakšnim nasvetom :)))) 

Po delih so v vmesnem času znova nastajala pisemca. Se spomnite babice in vnuka, ki si dopisujeta? Prav ta babica je bila tako navdušena nad pismi, ki sem jih naredila, da me je prosila še za 5. Tokrat sem se podala bolj v barve mavrice in jih na koncu pospravljena v pripadajoče kuverte zavezala z vrvico.

Tako pa modri izgledata v notranjosti: zmaji za igrivost in letalo za lepši dan:

Napis, ki ga za seboj vleče letalo sem dobila od Tine. Nekaj jih najdete v tej njeni objavi. 

Baloni za zasanjene, brezkrbe dni, ki bodo fantove želje ponesli med oblake in zastavice za razposajenost:

...ter sončnice za pomladni nasmeh. Ta zelena me kar poživi :):

To je bilo za ogrevanje po tem, ko nekaj časa nisem ustvarjala. Sedaj pa me čaka kar nekaj skic, da jih realiziram in upam, da mi uspe pripraviti tudi nekaj nasvetov. Med drugim eden po Andrejini želji, ki jo je zanimalo kako naredim 'les'.