Stari čoln

Zelo sem bila vesela vašega odziva na novi kotiček pri nas doma in res je v njem zelo zelo prijetno in kot bi si pomlad prinesla v hišo za vse leto. Zelena in rumena sta odlična kombinacija. Ju moram uporabit tudi za kakšno čestitko. :) Tokrat pa vas vodim drugam, tja kamor bomo z mislimi vsak dan bolj, proti morju. Proti vonju slane morske vode in borovcev. Proti soncu in počitku in uživanju.

Verjetno sem malo čudna, ampak veliko bolj zanimivo mi je pogledati kakšno staro barko ali kak napol razpadajoč čoln, ki nosi svoje zgodbe, kot pa nove razkošne jahte. V razpadajočem čolnu najdem veliko več dalmatinske pristnosti, kakorkoli se smešno sliši, ampak nekomu je ta čoln morda pomenil preživetje.

Moj ni imel in nima nobenega posebnega poslanstva kot to, da me z mislimi ponese na dopust in mi polepša kak kotiček doma. 

Ko sem ustvarjala podlago za deske čolna, o čemer si lahko preberete na Ustvarjalni skrinji nasvetov, se mi je dokaj hitro izrisala podoba starega čolna in prav zato sem ga tudi spravila v življenje. Všeč mi je njegova robatost in razpokanost, skoraj kot prave deske :)

Nato sem osnovni podobi dodala še okvir in podlago, ki sem jo ravno tako naredila s kombinacijo temper, le da nisem nanesla pokajočega laka, ampak samo eno plast temper.

Ko se je vse skupaj posušilo sem odtisnila še staro pisavo z mojo najljubšo in nepogrešljivo štampiljko.

Če sem vas vsaj malo ponesla na morje in ste zaslišali valovanje morja, potem sem dosegla svoj namen. Lepe sanje!