Kuharska

Zanimivo je spremljati, kako se ti spreminja okus za hrano, predmete, barve itd. in kako stvari, ki si jih pred leti še zamisliti nisi mogel, sedaj z lahkoto poskakujejo po tvojem idejnem delu možganov in se poigravajo z mislimi kako bi kaj spremenil, preuredil... Meni se to dogaja z belo barvo. O tem, da ne maram belih sten sem že pisala v preteklosti, ampak vse bolj prihajam do tega, da preveč barvnega je pa prav tako odbijajoče, moteče. Tako se mi vse bolj dopade kakšna bela stena, ali pa krem, skratka zelo svetla. Sploh pa se mi vedno bolj dopade belo pohištvo. Sicer v takem malo bolj starinskem videzu, ampak mi je všeč. Tako se že poigravam z idejo, da bi omaro in predalnik v predsobi prebarvala in mu poskušala dodati bolj starinski videz in bi ob tem prebarvala tudi stene, na kakšno bolj olivno. Sedaj ko imam časa na pretek, si to lahko privoščim :)

Preden pa se tega lotim, pa se poigravam s papirjem in tokrat tudi z neko maso (ne me vprašat kakšno), je bolj za slikarske namene in sem jo kupila v Lidlu. Se mi pa zdi zelo priročna tudi za takšno papirčakanje. Maso sem tokrat uporabila, da sem prebarvala poličko.

Ko sanjam o novi kuhinji, mi tudi v tem primeru po glavi poskakuje ideja o beli s starinskim videzom. Sicer se bojim, da bi se na njej umazanija še bolj videla, po drugi pa se na najini modro rjavi prav tako vidi, tako da po moje ni razlike. Prav iz te ideje je nastala ta slika v okvirju, ki stoji na polički v še stari kuhinji. Na beli polički je polno rjavih stekleničk z različnimi začimbami. Vse bolj obožujem začimbe, vendar pri tem ostajam zvesta določenemu naboru le-teh: od majarona, origana, bazilike, timijana, raznih poprov, cimeta, muškatnega oreščka itd. So nepogrešljiv vir boljšega okusa.

Objavo pa bom tudi tokrat začinila z nekaj fotografijami, ki so nastale kot še ena učna ura med mojim kuhanjem. 

Poslikala sem namreč pripravo kruhovih knedlov, ki jih imam zelo rada. Veliko bolje bi bilo, če bi bile svetlejše, ampak za učenje bodo zadovoljive :) Tako bom lažje spremljala, če kaj napredujem v fotografiranju. Trenutno čakam nekaj knjigic, da prihitijo z Bookdepository-ja in berem navodila svojega fotoaparata, da vidim, kaj se še da stisnit z njega in predvsem kako slikati čim več z samonastavitvijo. Tokratne so bolj avtomastke.

Najprej je bilo potrebno narezati žemljice na drobne koščke. Da slučajno česa ne pozabim, si preventivno odprem recept, ki je v knjigi Kuharica sestre Vandeline:

Narezana čebula za prepražit, peteršilj za narezat, mleko za kruh in jajčka. Če slučajno nimam peteršilja, sem ga nadomestila že z drobnjakom in je dobro. Prav tako včasih namesto čebule uporabim por.

Vse skupaj premešano še z dodatkom soli in popra:

Malo moke, da se knedli lažje oblikujejo:

 In končna, še surova podoba:

 Tukaj pa že kuhani:

Fotografirat hrano je še ena izmed stvari, ki me zelo zanimajo. Vendar če želiš ustvariti nekaj kvalitetnega, to ni lahko. Tako se zelo rada naslajam ob fotografijah, ki jih najdem na blogu T&T kitchen, ali pa na blogo What Katie ate. Pri Zondri pa lahko najdete prav zdaj odličen post z naslovom Hrana kao umjetnost.

Lep vikend vsem skupaj, privoščite si en obrok vaše najljubše hrane in uživajte v njej.