sreda, 5. oktober 2011

Srečenje med kamenjem

Preden prestopiš sobano preteklosti, te na pragu pričaka ta motiv:
Soba ima travnato preprogo in kamnite zidove. Pohištvo si vanj postaviš sam, s svojo domišljijo in kar ti srce poželi. Pogled skozi okno razkriva samo naravo:
Kamenje se je ponekod uprlo toku časa in ubralo svojo pot:
Vrata stremijo v prazno, potreben je zelo previden korak:
Na drugem hribu, ki se ga lepo vidi iz kamnitih soban, pa se vije neskončna cesta vinogradov. Sonce jih prijetno boža in sladka grozdje.
In potem te pot ponese še v staro zgodbo redovnikov, ki so živeli v Žički kartuziji. Zidovi še vedno šepetajo zgodbe in energija je še vedno tako prijetna. Tokrat sva bili nagrajeni, da sva skoraj sami hodili in odkrivali zgodovino. Med tem ko sva posedeli v ostankih cerkve, sem se zagledala v tale pristni oltar:
 Navduševale so me stopnice, ki ne vodijo nikamor...:
...in okna, ki so me spomnijala na pravljico o Zlatolaski in njenih dolgih laseh, ki so viseli s stolpa:
Lepo je, ko besede dobijo podobo in je ta podoba tako domača, kot bi jo poznal že od nekdaj. Tako nekako bi lahko opisala moje sobotno srečanje s Creatissimo. Čeprav sva že nekaj časa klepetali po mailu in je mene zelo zanimal njen projekt Fototerapija, sva najino srečanje domenili z enim drugim razlogom - z zanimanjem do fotografije. Prav zaradi tega je bilo najino srečanje nekaj posebnega. Vsaka s svojim fotoaparatom v roki sva vijugali med vinogradi Zlatega griča, Žičke kartuzije in Starega gradu v Slovenskih Konjicah. Bil je krasen dan in verjetno sva zgledali prav zabavno ko sva vsake toliko časa postali in klepetali, nato pa dalje in škloc škloc, dokler se krog ni ponovil. Nekaj malega sem delila z vami, da sem vam pokazala mojo kreativnost zadnjih dni. Drugače pa sem se vrtela bolj med barvami za stene in lakom za barvanje vrat, ampak zdaj ko je vse končano, sem zelo zadovoljna, urtujena pa tudi. Upam, da se kmalu vrnem k čestitkam, ker me že pošteno vleče tja. Bodite lepo.

26 komentarjev:

  1. Lepa objava! Ni čudno, da te je tako pesniško navdahnilo, ko pa je tam res krasno! :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Krasno zgleda tale kraj, prav pravljično deluje. Seveda so za to poskrbele tvoje fotografije, ki so zelo lepe.

    OdgovoriIzbriši
  3. Tudi za fotografijo je potrebna domiselnost. Lahko je še tako lep prizor, vendar če fotograf nima prave žilice, fotografije ne pokažejo vse lepote, ki bi jo lahko. Tebi je super uspelo.

    OdgovoriIzbriši
  4. Lepe fotografije in lepo, da sta se takole družno potepali in raziskovali, lovili v objektiv....

    OdgovoriIzbriši
  5. super objava...všeč mi je, ker imaš tudi pri fotografiji svoj stil in se tvoje fotografije prepoznavne.
    bravo

    papa Kefa***

    OdgovoriIzbriši
  6. Glej, glej, le kje si našla prvi motiv. Krasen je in ali ne bi bila fajn ideja, če bi bil takšen motiv na vhodih vseh naših domov?
    Hvala, ker si me pocartala s čudovitimi fotkami in besedilom!

    OdgovoriIzbriši
  7. Občudujem ljudi kateri znajo s fotoaparatom pisati tako čudovite zgodbe, kakršna je tvoja. Ob vsaki slikici le podaš namig potem pa gledalčeva domišljija kar poleti.
    Krasno je da si našla sorodno dušo, kakšen pa je bil pogled na dve ženski s fotoaparati je nepomembno, važno je , da sta se imeli lepo.

    OdgovoriIzbriši
  8. Prekrasne fotografije in besedilo. Pravljično ...

    OdgovoriIzbriši
  9. S temle prispevkom si me navdušila. Tako blizu imam Žiče, pa jih še nisem obiskala. Zdaj pa so zaradi tvojih fotk na spisku želja.

    OdgovoriIzbriši
  10. Pridružujem se Simoninem komentarju...Žiče še nisem obiskala..tvoje fotografije so prekrasne!

    OdgovoriIzbriši
  11. Čudovite fotke si krasno opremila z besedilom!
    Hvala, ker jih deliš z nami :-))

    OdgovoriIzbriši
  12. Hude fotke, sploh tiste zavite stopnice so lepe. Me je kar zagrabilo, da bi šla še jaz malo pogledat v tiste konce. :)

    OdgovoriIzbriši
  13. ti si človek, ki ne gleda le z očmi,ampak z vso svojo osebnostjo, dušo in srcem. To se vidi v tvojih fotkah, vizitkah in besedni umetnosti. Zelo sem vesela,da vse to deliš z nami.

    OdgovoriIzbriši
  14. Pravljica v dotiku besed in fotografij - prelepo ...

    OdgovoriIzbriši
  15. Kako zelo ti verjamem, da je bil užitek se sprehajati med vso to lepoto s fotoaparatom v rokah. Če pa te spremlja še Navdihujoča Creatissimo, je kombinacija "ubijalska". Prepričala sem, da sta svojo energijo škropili povsod okrog sebe.

    OdgovoriIzbriši
  16. Prečudovite fotografije in še lepše besede.

    OdgovoriIzbriši
  17. Vladka, si me spet popeljala nazaj v tisti čas. Tako kot ga nosim v srcu sedaj, je res bil ena lepa najina pravljica :)
    Veliki navdihi, ideje in energija, ki me še vedno drži pri fotoaparatu ;)
    Tisto šklocanje tudi meni še odzvanja v ušesih, pa kamnite stene vseh vrst, in še me spremljajo tvoje besede in razmišljanja...
    Hvala ti za čudovit dan! Fotografije so res nekaj posebnega; tudi jaz pokažem moj pogled v naslednjih dneh ;).
    Vesela sem tudi, da si zadovoljna s prenovitvenimi posegi in da ti grejo stvari po planih :)
    Pozdravček tudi Rožmarinki ;)

    OdgovoriIzbriši
  18. Krasne fotke in besede, ki te ponesejo s sabo v pravljico.
    Na grad imam/va še posebno lepe spomine, tam je moj dragi zvedel, da bo očka ;)
    Komaj čakam, da pokažeš še prenovo hodnika ;)

    OdgovoriIzbriši
  19. Zelo lepi vtisi....ujeti zakladi. Resnično navdihujoče in poetično!

    OdgovoriIzbriši
  20. Kot sem zapisala že njej: to so dnevi, ki ostanejo!! Čudovito si zapisala!

    OdgovoriIzbriši
  21. Lepi trenutki, ki ostanejo v spominu. Krasne fotografije in zapis!

    OdgovoriIzbriši
  22. Čudovite fotografije in besede ki rabijo zarven - nič preveč, nič premalo - ravno prav :)

    OdgovoriIzbriši
  23. Čudovite fotografije in besede ki rabijo zarven - nič preveč, nič premalo - ravno prav :)

    OdgovoriIzbriši
  24. Kol'k sta se imeli lepo, čudovito in zagotovo nepozabno, govorije prekrasne fotografije in besede, ki sežejo....
    Verjamem, da ob priliki ponovita.

    OdgovoriIzbriši