Nova ljubezen - barvice - kako se je začelo in kako se pravljica nadaljuje

Vsi poznamo tisto z zarečenim kruhom in po moje sem so se meni kile kar pošteno povečale v zadnjem času, ker sem pojedla kar nekaj štruc. Če bi mi nekdo še kakšen mesec nazaj razlagal o barvanju z barvicami (tistimi klasičnimi barvicami) bi mu odgovorila, da je super in da mi je zelo všeč izgled in da to ni zame. In potem se je zgodilo - ljubezen na prvi pogled, dotik, poteg z barvico. Kakorkoli želite :)

Za vse to se imam zahvalit naši dragi Tini, ki me je napeljala na (ne)kriva pota. In nadvse hvaležna sem ji za to. Barvanje z barvicami je povsem drugi svet. Veste, da imam nadvse rada akvarelne tehnike in barvanje, ampak težko je primerjati z barvanjem z barvicami. Slednje je še bolj sproščujoče in prav neverjetno je, kaj lahko človek ustvari s plastmi barvanja. V bistvu je potrebno barvati z veliko mero potrpežljivosti in nežnosti, ker pritisk ne naredi nič dobrega. Kot rečeno, je vse v plasteh in raznih odtenkih barvic. Samo za obraz tega kuharja sem verjetno uporabila 7 barvic. Po kar nekaj plasteh se površina zgladi oz. bolje rečeno pigment pokrije vse tiste hribe in doline na papirju in potem se barve začnejo prelivat kot pri barvanju z markerji. Res noro.

Najbolje se je učiti tako, da barvate po kakšnem videu. Jaz sem barvala po tem in uporabila enak motiv, saj je tako najlažje in lahko povsem sledite korakom tistega, ki barva. Ene izmed barvic, ki so meni ljube, so te od Chameleona. Zanimivo pri njih je, da imajo dve konici, po eno na vsaki strani. Ena je svetlejša in druga temnejša in tako vam ni treba razmišljat, katera dva odtenka uporabiti skupaj, ko senčite. Tako dobite v paketu 25 barvic in kar 50 odtenkov. Verjemite mi, da je velika razlika med poceni in dražjimi barvicami, saj imajo slednje veliko več pigmenta in omogočajo veliko lažje barvanje in nanašanje plasti. Pa tudi na papir ne smete pozabiti. Uporablja se eko karton, kot sem ga jaz, lahko pa akvarelni papir, ki pa ne sme biti povsem gladek. Da se pigment dobro razporedi po papirju, potrebujete namreč malo grobo strukturo. In če sem vam na zgornjih dveh fotografijah pokazala svoj tretji poizkus, naj vam pokažem še prvega in drugega. Če je prvi še povsem zgrešen, je barvanje obraza na drugem že nekoliko boljše. Nad tretjim poskusom pa sem presenetila samo sebe in bila sem ponosna in vesela kot mali otrok, ki mu je prvič nekaj uspelo. In tako zdaj po službi zavijem naravnost v ustvarjalnico in barvam, barvam in barvam...

Malo več sem imela za povedat danes in o barvicah bom še marsikatero reklo v prihodnjih objavah, ko vam pokažem še druge vaje in pa seveda tudi barvanje s kakšnim drugim medijem. 

Preden pa se poslovim, pa naj vam zaželim blagoslovljene in doživete prihajajoče praznike.