V torkovo jutro vas pozdravljam z marjeticami, ki skupaj z zelenjem preraščajo zid. Zanjo me je prosila mama in ker si je njena družba prijateljic nadela ime marjetice, jih je na voščilnici toliko, kot njih samih. Samo ena je malenkost večja in ta ponazarja slavljenko.
Je pa tokrat še ena posebnost voščilnice in to je, da sem na njej uporabila potiskan papir. Sploh ne pomnim, kdaj sem ga nazadnje in zato mi je bilo to še v poseben izziv. Čeprav, kot vidite, nisem izbrala ravno takega s silnimi vzorci, ki bi mi oteževali delo pri kombiniranju :)) Ampak že to je napredek.
Vsakič se res vprašam, zakaj ga imam še vedno toliko na zalogi, predvsem iz tistih prvih dveh let ustvarjanja, ko sem še iskala svoj stil in preizkušala to in ono. Ampak ločit od njega se pa tudi ne morem. Morda, nekega lepega dne... Pa saj poznate te sladke težave, kajne?
Dobro jadrajte skozi teden in jaz sem že zelo veselim petka, ko se srečamo v Ljubljani.
