torek, 9. avgust 2011

Šivanje dvobarvno ali kako je, ko se prijaviš na borzo

Objavljanje se me še vedno otepa :))) Pa se ne upiram. Dokončno sem se poslovila od sodelavcev in se pridružila naši največji firmi. In včeraj, ko sem se šla prijavit na našo vrlo borzo, me je končno dosegla misel, da sem brezposelna. Prej sem bila še na dopustu, v torbici še vedno imela kartico od službe in tu in tam zavila tja na kavico. Potem pa me je najprej zadela prva strela, ko sem po firmi hodila zadnji dan in se dejansko zavedla, da je zadnji. Bila sem žalostna da odhajam od ljudi s katerimi sem rada dela in vesela, da se podajam na novo pot. Ko pa sem prišla včeraj na borzo, pa sem začutila  grozo. Enostavno si pač ne moreš pomagat, da se naenkrat ne bi počutil manjvrednega, odvečnega, kot da si padel v luknjo v kateri si res ne želiš biti. Greš k svetovalki in prideš domov z goro papirjev in nisem si mogla pomagat, da ne bi sredi razgovora pomislila na to, koliko papirja morajo porabit :))) Me ustvarjalke smo nič proti temu. Mislim da je bilo samo zame natisnjenih najman 10 strani, pa sem rekla malo. Kar neki načrti, navodila, dokazila kaj si oddal, kaj še moraš oddati. Skratka, nočna mora. In prav ta nočna mora ti da še en pospešek, da si želiš čimprej najti službo, ker tukaj si res ne želim biti in se na nek način poniževati vsake toliko časa.


Čas pa beži in komaj čakam, da greva že končno na morje, da razmislim o vsem, ker doma mi to ne gre. Vedno imaš take ali drugačne zadožitve ali se ukvarjaš z takimi ali drugačnimi stvarmi in ni tistega, da bi se  popolnoma umiril in se posvetil sebi in to konkretno, pogledal nazaj in se nato usmeril v prihodnost. Trenutno se počutim kot bi miselno nenamensko bežala pred lastnim razmišljanjem. To zgleda nekako tako, da moja glava dobi roke in noge in beži z zvezkom in pisalom v roki. Za njo pa na tisoče misli, ki bi želele na + ali - polovico v zvezku, moja glava pa jih nikakor noče postaviti na pravo mesto. Seštevek vsega mi je trenutno prevelika malica.


Zato pa se med drugim raje posvečam ustvarjanju. In ena izmed stvari, ki sem jih dokončala, je tale obešanka, ki sem jo namenila nekomu, ki rad šiva. Majhen okrasek za tisti najljubši ustvarjalni kotiček. Upam, da bo tej osebi všeč. Imela sem jo kar naprej v mislih, ko sem tole sestavljala, rezala, lepila in šivala. Tokrat sem se domislila, da bi lahko na šivalnem stroju uporabila dva različna cvirna. Najprej sem morala ugotoviti kateri prevladuje, ali tisti, ki se ga nastavi v prostor pod iglo, ali tisti na vrhu. Ugotovila sem, da je to tisti, ki je pod iglo in tako uporabila zeleni in rjavi cvirn in dobila pisan rob, ki se mi zelo dopade, tako da to še vsekakor kdaj pride v poštev.


To skulpturo, ki ne vem kako se ji reče, pač pripomoček za šivanje :))) sem okrasila z zelenimi listi in vrtnicami, da ni tako pusta:


Na drugi strani pa dodala še cvirn, ki je v mojem primeru kar špaga. Vse skupaj sem okrasila še z dvema gumboma, napisom in to je to:


Zdaj pa moram tole zadevico samo še spakirat in poslat. Pa naj prinese veselje prejemnici. 

Bodite ustvarjalne, se beremo kmalu. Upam :)))

25 komentarjev:

Creatissimo pravi ...

Vladka, spet si v svoj izdelek vlila sebe in svojo empatijo do osebe, kateri je izdelek namenjen. Nežno, prefinjeno, a hkrati stabilno in ponosno - besede, ki mi pridejo na misel.
Tudi jaz ti želim, da ti ne bo treba predolgo obiskovati 'borzo'. Tako za časom so... Enkrat sem gledala oddajo, kjer so kazali te-iste zavode v tujini - sem kar odprla usta, ko sem videla, da gre nekje 'tvoja' svetovalka s tabo na razgovor za službo!! Drug planet, mogoče??
Želim ti lep dopust na morju, čas za umirjanje in pospravljanje v lastni duši, potem pa iskrico, preblisk in jasno odločitev, kaj si želiš. Srečno! Mislim nate (a lot)! :)

Tina pravi ...

Čutim, kako ti je težko. Je pa izguba službe res tako stresen dogodek, da je prav, da se to tudi občuti, sicer je nevarno, da samo kje potuhnjeno obleži in nato butne ven v kakšni izkrivljeni podobi. Mislim nate.

AllyRose pravi ...

Vladka, tudi jaz ti želim uspešno vrnitev nazaj v v solidno službo. Med tem časom, pa se ne sekiraj preveč. Naredi tisto kar je treba, potem pa raje ustvarjaj. Izdelek je tako kot je rekla Jožica - nežen in po drugi strani stabilen. Čudovit.

helena pravi ...

Izgubo službe moraš najprej sama pri sebi "predelati", potem ti bo spopad v projektu iskanja nove, šel lažje od rok. Držim pesti, da ti bo uspelo čim prej in čim manj boleče.
Obešanki sta prečudoviti, "model", kot ga imenuješ pa jaz poznam pod imenom krojaška lutka.

Marna pravi ...

Vladka, poznam ta občutek, ko stopiš na zavod in se tam prijaviš - tudi jaz sem se počutila tako (manjvredno, kot praviš). Res grozno. In vsakič ko si tam, je isto. Sploh pri nas, ko imaš prvi stik z zelo neprijaznim referentom, ki misli, da je svet pojedel ... svetovalke pa so OK. No, malo sem zašla. Želim ti, da se to obdobje čimprej konča.
Obešanka pa je ekstremno lepa in opazila sem tisti dvobarvni rob, ki je res poseben. Srečnica ta, ki šiva!

Tanja E. pravi ...

No tale obešanka pa je spet en presežek tvojega lastnega pečata izdelku...Prav vsi detajli so tako lepo sestavljeni, izdelani, da skupaj sestavljajo očarljivo celoto, ki te kar potegne s svojo specifično energijo. In ta se projecira iz tvoje notranjosti, zato je vse, kar lahko rečem le to, da ne pozabi nanjo in na to kdo si v resnici, ko prestopiš prag borze. To je po mojem mnenju najbolj pomembno. Na tak način ohraniš tisto lastno zavedanje in prisotnost, ki ustvarja okoliščine zunaj nas. Globoko ti verjamem, da je to zelo težko, a velikokrat, ko se sami počutimo tako manj vredne ne znamo videti lepote v človeku, ki je naproti nas in mu (pre)hitro nadanemo nalepko. Človek, kot si ti zna dodajati vrednost stvarem in s tem (za)vedanjem hodi na te razgovore. Naj ti morje in morsko okolje pomaga pri okrepitvi tvojega bogatega notranjega prostora, in ... vse dobro ti želim, LP:)

moi pravi ...

Kakorkoli, je stresno in neprijeten občutek, pa ti vseeno pravim, da se nimaš kaj bat. Čaka te uspešna pot.
Ta obešanka je spet dokaz koliko ustvarjalnosti je v tebi. Tako si samo zaželi kaj bi rada delala in to bo to!

Helena pravi ...

Ne bi rada solila pameti, ko takole modrujem :), da nas vsaka takšna situacija, težava ... lahko naredi bolj čuteče in sočutne. Mislim, da potem drugače gledamo na ljudi, ki so v podobnih težavah ... Vsekakor upam, da to stanje ne bo trajalo predolgo in boš kmalu imela denar za nove ustvarjalne pripomočke :)
Tale obešanka pa je res nekaj posebnega. Dvobarvni šiv ji da še nekaj več. Tvoj izdelek ni samo obešanka, temveč mojstrovina.
Še to me zanima, kateri nesti in štampiljko si uporabila za podlago cvirnu? Super je!

Maja pravi ...

Verjamem, da človeka prizadene situacija, v kateri si se znašla in držim pesti, da kmalu najdeš službo, ki ti bo v veselje.
Obešanka je fantastična, popolna mojstrovina!

Marina pravi ...

Zopet čudovit izdelek izpod tvojih rok... Kar se pa tiče zavoda za zaposlovanje pa sicer s tem še nimam izkušenj, samo je pa po moje tako kot pri vseh stvareh... Najprej izgledajo strašno velike in grozne, čez čas pa se manjšajo in postanejo tako drobcene, da se nam ne zdijo več omembe vredne... ampak verjamem, da ti dobila službo prej... Samo glavo pokonci in boš videla, da ima pozitivizem posebno moč...pappa

Sonja pravi ...

Obešanka že od daleč kaže tvoj smisel za sestavljanje in krancljanje ravno do te mere, da je končni rezultat čudovit.
Verjamem, da ti bo dopust prinesel mir in boš z malce distance in stran od vsakodnevne rutine (oz. praznine po službi) lažje ocenila, kaj je tisto ravno pravo in v pravi količini za tvoje življenje. Kakorkoli se boš odločila, bo prav. Samo tega se zavedaj.
Iz vsake v začetku slabe reči se sčasoma izcimi kaj dobrega. Tudi tokrat bo tako, boš videla.

Škorčica pravi ...

Želim ti, da na morju odklopiš vse in dobiš potrebno energijo za prihodnje obdobje, ko se boš spopadala s temi neprijetnimi zadevami.

Obešanka je krasna: občudujem tvojo natančnost in prepoznaven stil fotkanja. In optimizem seveda! :)

Simona pravi ...

Spet mojstrovina izpod tvojih rok. Res lepo in kar malo zavidam srečni prejemnici.
Tvoje občutke ob vstopu na zavod pa poznam. Iz lastne izkušnje. pred leti (k sreči), ko je bil sine še osnovnišolar, so me v stari firmi pripeljali tako daleč, da sem sama dala odpoved, ker bi se mi drugače zmešalo. Kar nekaj časa nisem našla službe. Obiski na zavodu so me vedno vrgli iz tira - včasih sem se počutila kot navadna smet. vendar za dežjem vedno posije sonce in tudi meni se je nasmehnila sreča. Verjamem (glede na to, kakšno dobro srce imaš, pa sploh ne more biti drugače, kot da bo sreča posijala tudi tebi. Zagotovo boš enkrat v prihodnosti še hvaležna za to "res neljubo" izkušnjo. Moja stara mama je vedno rekla, vsaka stvar je za nekaj dobra - tudi slaba. In v to trdno verjamem.

Kristina pravi ...

Vladka, nisem vedela, da si tudi ti pristala na borzi... Čeprav ta hip ne more biti čisto nič prijetno, sem prepričana, da boš našla boljšo službo. Do takrat pa si vzemi čas zase in za vse stvari za katere je ponavadi zmanjkalo časa.
Tale skulptura ali kakor koli se ji reče je pa naravnost čudovita. Kaj takega bi jaz rabila za h mojim izdelkom. Ču do vi to!

Janja pravi ...

Kako zelo ti želim, da dopust izpolni tvoja pričakovanja in se vrneš polna energije.
Obešanka je vrhunski izdelek.
Lp

Alenka pravi ...

Želim ti čudovit dopust, čimprej pozabi na te stresne situacije in razmišljaj, kako bo, ko bo vse v najlepšem redu, kot si sama želiš. Ko boš spet v službi, taki dobri, polni zadovoljstva in veselja. Ko bo vse na svojem mestu, kot je na obešanki, ki si jo naredila. Mora bit tako dobro in lepo, ker si to zaslužiš!!!!!

Anonimni pravi ...

Toliko so že napisale, da bom raje tiho. Pohvalim tvoj izdelek in držim pesti, da čimprej urediš svoje misli in najdeš službo, ki te bo veselila.

Suzy

Andreja pravi ...

Verjamem, da je do tega trenutka še šlo, ko pa pride "tisti dan" pa začne stitkat. Tako je žal pri vseh stvareh. Upam, da to pri tebi ne bo predolgo trajala :-))
Kar se tiče obešank, lahko rečem pa samo to, da sta fantastični! Krasno si jih naredila; šivi so špica!

Hali pravi ...

Tale obešanka je nekaj res dih jemajočega...polna drobnih detajlov, dvobarvni šiv je pa prava terna. Želim ti vse dobro, najprej en prekrasen dopust in potem v lepo jesen z novimi idejami, mislimi, službo...

• ♥ Natali ♥ • pravi ...

OOOOO Vladka! Ma od kje tebi take vrhunske ideje?!?!?!saj sem čisto brez besed.
Glede zavoda-tudi jaz sem obupala v svoji prejšnji službi in sem se našla na spisku na zavodu in enako ponižano sem se počutila, kot opisuješ ti. a glej ni dolgo trajalo, dobila sem službo tam, kjer sem najmanj pričakovala in kaj vse sem se naučila in pridobila z novo službo!!! samo za to, ker sem bila pripravljena na nove izzive in ker sem se prepustila.
srčno ti želim, da se ti na dopustu zbistrijo misli, čustva in cilji in ob prihodu nazaj naj se ti odprejo tista vrata, ki te že dolgo čakajo...
tako srčni in nesebični osebi kot si ti, sem prepričana, čaka nekaj čudovitega

Tanja pravi ...

Vladka, ko sem prebra tvojo objavo, me je kar v želodcu stisnilno. Ne smem niti pomisliti, da bi ostal brez službe. Sej bi bila kriza tudi zaradi denarja, ampak bolj pomemben je slab občutek, občutek manjvrednsoti. Me pa veseli, da še vedno najdeš moč, da ustvarjaš in to krasne izdelke. Vsak tvoj izdelek je nekaj novega in edinstvenega. Prav taka pa si tudi ti. Edinstvena in krasna. Zato sem prepričana, da bo tvoja naslednja služba prava zate in te bo vredna.

Bodi lepo!

Mojca pravi ...

Čeprav sem zdaj že nekaj let zaposlena, nisem pozabila zoprnih občutkov - ko se prijaviš, pa se potem javljaš (zakaj že?)... Ko je svetovalka vsakič samo vpisala nov datum v kartonček in mimogrede navrgla, da "itak nič ni"...
Najbrž vsak sprejema po svoje, tisto prvo soočenje je treba nekako prebrodit, potem stvari stečejo in ko uspeš narediti pošten vdih, lahko tudi ustvarjaš :) Tebi je očitno že uspelo.
Držim pestke. Močno močno. Za eno navadno službo te je itak škoda.

Tika pravi ...

Želim ti prijeten odklop na morju in tudi jaz sem prepričana, da te čaka še boljša priložnost.

BojaMoja pravi ...

uf .... kaj čem rečt ... dobrodošla v klubu :((( upam, da ne bova predolgo "sodelavki" :((

Tole tvoje stojalo je pa za prste obliznit :)

Saša pravi ...

Joj koliko lepih izdelkov je nastalo od kar sem bila na odklopu, sploh se jih ne moram nagledati, branju pa se bom morala posebej posvetiti, ker tvoje objave je super prebrati. Upam, da se je težava s slušbo rešila, drugače pa upam da se kmalu, sva kar na istem :(