četrtek, 31. december 2009

Smrekice, snežak in dober skok v Novo leto



Preden se leto poslovi, želim z vami deliti še eno zgodbico in objaviti čestitko ali dve, potem pa vzamem zalet in odskočim novemu letu naproti.

Kot verjetno veste, sem bila pri Chez moi izžrebana in sem dobila tega luškanega sneženega moža, ki sem mu obljubila častno mesto na hodniku, poleg ostale dekoracije. Tako ga lahko vsak vidi, ki pride na obisk.

Poleg tega sem dobila še ta lušni tag, sem ga bila zelo vesela, ker sem si prav želela enega takega imeti v zbirki:

Chez moi sem tako poslala svoj naslov od Mute, kajti tam sem ga imela namen nastanit. Pa me je Chez moi prijazno povabila, da se dobiva nekje v Mariboru in s tem preprečima, da bi se snežak slučajno zlomil. Še bolje, se vsaj tako srečava v živo. Torej kje, kako, kdaj? Ona dela na Teznu, tudi jaz :-) In izkazalo se je, da si lahko pomahama iz stavbe v stavbo, ha ha. Sva se prav namejali po telefonu in prav fajn se je bilo srečati v živo. Skratka najina pot je bila taka: Muta-Maribor-Tezno-sosednja stavba. In za novo leto sva si obljubili en kafe in čvek, se že veselim.

Dragi moji, napočil je čas, da nazdravimo počasi Novemu letu. Svoje voščilo sem objavila že v prejšnji objavi. Imejte se lepo, vzemite dober zalet in veselo odplešite novim dogodkom naproti. Pa naj nas še velikokrat povežejo taka lušna znanstva.

Tukaj pa še nekaj čestitk, ki sem jih naredila že pred Božičem, smrekice, smrekice, smrekice:



četrtek, 24. december 2009

Piškoti, ki sem jih 'pekla' ;-) in Vesel Božič


Če že nisem pekla v pečici, pa sem na svoji ustvarjalni mizi :-) Sem imela prejšnji vikend pravo malo prozvodnjo. Si predstavljam, da tako izgleda tudi na Severnem tečaju v hiši Božička, kjer njegovi palčki na veliko zavijajo darila :-). Zadnje čase me nekam vleče v pravljice, ampak to je pravljični čas in treba je včasih verjet tudi v jelene z rdečimi nosovi in dedka z dolgo belo brado in rdečimi oblačili :-)

Ampak vsa poanta ni v jelenih in ne v Božičku ampak v majhnem detecu, ki se je rodil na ta veličastni večer in s seboj prinesel mir in ljubezen. Ena izmed pesmi Toneta Pavčka pravi: 'Nekaj je v zraku, kar odseva v očeh, kar odmeva v ljudeh na vsakem koraku'. In res je, ljudem v tem času posebej žarijo oči in nasmeški so bolj gosto posejani na njihovih obrazih. Naj tako ostane vse leto.

Mir v duši vam želim, ljubezen v srcu, veselje, ki se odraža na nasmehu in žareče oči, ki bodo žarele na ostale ljudi, ki jih imate radi ali pa samo za trenutek stopijo v vaše življenje, ampak ga dopolnijo za zmeraj. Blagoslovljen Božič.

Vsem vam drage moje ustvarjalke pa želim še posebej ustvarjalno leto, polno bogatih idej, ki se bodo bohotile na vaših izdelkih in hvala za vse vaše obiske, komentarje, spodbudne besede, pohvale in občudovanja. Vsaka beseda mi je izrisala nasmeh, me napolnila z novim elanom in me povezala z vami.

Tukaj pa še kup čestitk z receptom za dobro leto :-) Prva dva sem naredila nekaj dni prej in potem dobila naročilo za celo kolekcijo in nato so nastale še tiste ostale. Šablono za te ginger man-a sem si naredila kar iz enega božičnega scrapbook papirja:

sobota, 19. december 2009

Dekoracija vsepovsod po malem in za vsakogar nekaj

Danes naj bolj govorijo slike, ker jih je kar nekaj :-) Krasila sem že pred 14 dnevi, kaj češ ko pa sem neučakana kot mali otrok, ki mora imeti smrekico že prej, da lahko potem občuduje vse lučke.

Prve slike so iz Maribora, kjer sem malo okrasila stopnice pred vhodom. Veranda je še v izdelavi, zato okolica ni idealna :-) Najprej so slike preden sem posprejala z umetnim snegom in nato še tiste posprejane (še ni bilo pravega snega. Če bi slikala sedaj, bi verjetno bilo še lepše). Te mini smreke, sva delali z mamo in sva se prav zabavali zraven. So zelo preproste za izdelavo, izgledajo pa kot mini gozdiček. Del tega ste videle že kot ozadje za voščilnice s ptičjimi hišicami. Idejo sem pobrala v reviji Lisa stanovanja. Vse kar potrebujete so drva, eno palico, ki jo razžagate na manjše kose in služijo za debla in pa veje smrek ali jelk. Drva sem imela doma, ostalo pa nabrala v gozdu iz katerega sem prišla kot mešanica Rdeče kapice (s košaro smrečja) in Kekca (palico v roki) :-) Uporabljala sem lepilo-pištolo in manjše vejice lepila na deblo. To je to:

Ja, pa še tole. Ta 'skleda' iz lubja pa je delo mojega fanta. Z pištolo-lepilom je zlepil skupaj kose lubja, za dno pa je uporabil deščico. Ideja je iz revije Moj vrt.

Sem res mislila na začetku, da bo šlo bolj brez besed, ampak ne gre :-) Naslednja serija fotografij je iz Mute, pravzaprav slikano stopnišče v 1. nadstropje, kjer se pride v najino stanovanje. Darilca so zavite prazne škatle, žakelj sem lani naredila, da sem vanj dala darila, škatla s snežakom pa je nakup iz trgovine Dota (tako mi je bila všeč, da sem jo morala kupit brez premišljevanja):



Sledi še dekoracija po stanovanju. Venček ste sicer že videle, ampak sedaj sem dodala še zlati pladenj, ki sem ga kupila, ker je deloval tako starinsko in sem si želela enega takega. Nato je fotografija poličke v dnevni sobi z zelenimi steklenimi bunkami, ki so 'nastanjene' v škatlici iz ograje (našla sem jo v Bauhausu med škatlami za odpad :-)). Stekleno kroglo ste videle že ob čestitkah s svetilkami. In pa seveda še smreka:



Ne, ne ni še konec, še nekaj imam. Za hec naj še pokažem terarij naše želve s katero si deliva ustvarjalno sobo. Po naključju res izgleda, kot da bi se terarij prelevil iz poletne v zimsko idilo. Če se mogoče spomnite slik nekaj nazaj, je bil terarij pokrit z mivko (delno se vidi na tistih slikah). Potem pa sva ugotovila, da to ni OK, ker če želva je na primer kakšni paradižnik, se ji potem ta mivka prijema po celotni glavi, ko je mokra :-) In je moj fant zamenjal mivko z belim peskom in sedaj res izgleda, kot da bi bil sneg :-) Jaz pa sem naredila še eno tisto mini smrekico (glavni akter pa se skriva v svoji hiški):

sreda, 16. december 2009

Ptički in ptičji hiški.


V eni izmed čestitkarskih revij sem videla to idejo s ptičjo krmilnico in mi je bila tako všeč, da sem jo uporabila na svojih dveh čestitkah.

Bogi ptički zmrzujejo na mrazu in jih že prekriva sneg, ampak so vseeno zdržali do konca fotografiranja, nato pa so se poskrili znotraj obeh hišic, da se ogrejejo :-)



Ozadje je poštemplano in embosirano z belim prahom, ki sem ga narahlo, kot sneg sipala z namenom, da bi neenakomerno prekril odtis. Mi je tako bolj všeč. Se pa bolj to vidi na rdeči čestitki. Ptičji hišici sta iz šeleshamerja in sta zelo preprosti za izdelavo. prav tako ptički, ki imajo trup iz kroga in krila iz štance za majhne liste. Oblika smrek je ista kot na tistih s snežaki, vse skupaj pa sem začinila z malo umetnega snega in še s kakšno malenkostjo :-)

Pssst, pa lahko noč in čisto po prstih, da se ptički ne zbudijo, saj so zelo utrujeni od napornega fotografiranja.

nedelja, 13. december 2009

Svetilki v tihi noči


Ko zapade sneg, mislim veliko snega, takrat se zdi, kot da je zemlja utihnila. Promet je zadušen od snega pod kolesi in zdi se, da se je svet za kratke trenutke ustavil. Vsako leto znova čakam na te trenutke. Ampak so redki, kajti le malokdaj zapade toliko snega. In potem si nadeneš kapo, se pošteno oblečeš in se odpraviš na sprehod, kjer sneg škriplje pod vsakim korakom, jupi.

In ti dve čestitke sta mi za trenutek ali dva obudili te spomine in hkrati pričakovanje. In danes nas je res malo pobelilo ampak bolj za okras. Je pa vseeno bilo lepo vstati v zasneženo jutro.


Svetilki sem kot ponavadi izrezala iz navadnega šeleshamerja, tokrat temno modrega. Za luči sem uporabila svetleči beli papir, za sneg 'na tleh' pa sem uporabila štampiljke in beli embosing prah. Vse skupaj sem še malo zasnežila z umetnim snegom in na eno čestitko odtisnila še začetek Svete noči in prilepila snežinke, ki mi jih je med ostalimi dobrotami poslala Hali.

Lep preostanek nedelje in naj vam ponedeljek hitro mine.

petek, 11. december 2009

2 x D = delavnica in darilo

Danes brez mojih izdelkov. Rada bi vam povedala in pokazala kaj se je dogajalo na moji prvi in upam, da ne zadnji delavnici :-) in pa darilo, ki sem ga prejela od Hali.

Pred 14 dnevi sem imela delavnico v osnovni šoli v Cezanjevcih, kamor me je prijazno povabila moja prijateljica, ki tam uči. Delavnica je potekala v 9. razredu in po pravici nisem pričakovala veliko, katji vseeno ni tako daleč, da se ne bi spomnila, da me pri teh letih take stvari niso zanimale sploh :-) Ampak doživela sem neverjetno presenečenje - fantje in dekleta, bilo jih je 11, so tako pridno delali in ustvarjali, da midve s prijateljico sploh nisva imeli dela. Jaz sem že prej pripravila nekaj vzorcev, na osnovi katerih so potem delali svoje čestitke. V 2 urah mislim, da so skoraj vsi naredili vsak po 3 voščilnice in ni izgledalo, da se jim več ne da.

To pa še ni konec, kajti čez nekaj dni me je klicala prijateljica in rekla, da so drugi dan prodali vse svoje čestitke in da sedaj vsak odmor trije od njih še kar ustvarjajo naprej - nisem mogla verjet. Predvsem za to, ker prej ni šla prodaja ostalih voščilnic, te pa so očitno šle za med in kot izgleda si bodo devetošolci uspeli priustvariti nekaj denarja za majice za valeto.

Vsa pohvala mojim mladim ustvarjalcem. Hkrati pa hvala tudi tebi Jasna, da si me povabila. Pa še kdaj, saj veš, kar rečeva, to narediva :-) Pa še nekaj utrinkov in izdelkov:

In še ena zadeva. Hali me je zadnjič tako presenetila z mail-om, da sem spustila veselo presenečeni iiiiiiiiiiii v pisarni in me je šef skoraj povprašal po zdravju, ampak tako je, če se človek razveseli. In kako se ne bi, če sem dobila tisto prelepo verižico, ki je danes že krasila moj pulover. In ne samo to, kajti Hali je v paketek dala še lepo število dobrot. Saj vem, da vam bom delala lušte, ampak enostavno moram to pokazat.

Na sliki se ne vidi vseh naštancanih dobrot, nekatere so skrite v kuverticah :-) Pa slika je malo temna, zato se ne vidi vsa lepota verižice. Obeski iz filca že visijo na steni, par snežink pa je že našlo mesto na čestitki :-) Hali še enkrat, hvaaaalaaaa, naredila si mi res veliko veselja. Če pa sem jaz vesela, pa je tudi moj ded vesel, ker ne tečnarim, tak da ti je tudi on hvaležen, ha ha.

ponedeljek, 07. december 2009

Veter v laseh in pedalo pod nogami


Ta čestitka - čeprav malo drugačna, me spominja na čas, ko sem se na veliko preganjala naokoli s kolesom in je bilo to zame edino prevozno sredstvo. Izpit za avto imam kakih 5 let, prej pa je bil samo veter v laseh in pedalo pod nogami :-) Ni bilo ovir zame in za moje kolo - ni bilo pomembno, če je zunaj -15 °C, ali pa če je malo deževalo, niti ni bilo pomembno ali je ura šest zjutraj ali dve ponoči, skupaj sva zmogla vse. In potem? Z avtom sem kolo obesila na klin in to dobesedno :-) Ampak še zdaj je doma in sameva, jaz pa uživam v bencinskih hlapih in pri prepevanju naglas, ampak samo kadar sem sama v avtu. In tako se je moja zgodba s kolesom končala.

Nastala pa je tale čestitka, ki je pravzaprav šparovec z mini čestitko. Fantova sestra je namreč pred kratkim praznovala 30 let in jo verjetno počasi že kaj boli križ, pa revmo jo bo kmalu začela dajat :-) in odločila se je, da obrne mojo zgodbo in obesi avto malo na klin in se prepusti vetru v laseh in pedalu pod nogami. In je zbirala prispevke za nakup kolesa. Kaj je torej bolje kot šparovec? Čeprav vse skupaj vendarle ni bilo tako preprosto.

Najprej sem naredila kolo - sprintala sem si eno sliko kolesa in po tej sliki rezala delčke in sestavljala - skoraj kot kak mehanik :-). Nato sem naredila ozadje, ki sem ga lepo embosirala in iz šeleshamerja naredila oglat šparovec. Pa mi nikakor ni bil všeč, niti približno. Vse razen kolesa ni bilo OK. In sem že skoraj obupala zraven, ko sem se spomnila na en šparovec iz kartona. In sem ga oblepila s scrapbook papirjem, dodala nekaj oblačkov in drevo ter napis. In končno sem bila zadovoljna.

Ampak to ni konec zgodbe, kajti naša slavljenka se je zbala, da je ostala brez čestitke, ker je prvo rundo prispevka dobila kar v navadni kuverti. In ko sva ji že želela dati šparovec, me je moj dragi nežno opozoril, da pa bi vseeno morala narediti še čestitko zraven. Jaz: 'Prosim? Če pa je šparovec čestitka.' On: 'Ja, ampak verjemi mi, da si želi še prav čestitko'. Jaz: 'Če pa ravno v tem je fora, da je čestitka, ki ni čestitka. Želela sem, da bi bila nekaj posebnega'. On: 'Saj je, samo vseeno si bo želela še čestitko'. Jaz: 'OK!' Pa sem šla. Vzela v roke papir in škarje in akcija. Ampak ta je nastala hitro, saj sem želela da ustreza šparovcu. Tako sem ji dodala samo drevo in 30-ko in jo seveda malo mimogrede še distresnila :-)

In končno je slavljenka prejela svoj dar, vesela, da je WD svakinja ni pozabila - Katja nikoli in nikakor! Veliko veselja z nakupom novega kolesa in naj ti bo v veselje. Šparovec pa naj se pridno polni, da si boš lahko čez 30 let privoščila novega :-)