Eno leto brez našega Martina

Danes mineva natanko eno leto od kar sem izgubila svojega brata Martina in težjo je verjeti da je minilo že toliko časa od kar ga ni več med nami. Bolečina se še vedno oklepa naše vsakdanjosti, predvsem mojih staršev. Čeprav gre življenje naprej, pa človek nikakor ne more zakriti tistega, kar nosi v sebi. Oči so resnično ogledalo naše duše in če je ta žalostna, so žalostne tudi oči. In težko je zreti v take oči iz dneva v dan in veš, da tega nikakor ne moreš odvzeti ali spremeniti. Lahko samo pomagaš in si tam.

Prav zaradi tega sem za letošnji mamin rojstni dan, ki ga je praznovala pred kratkim, želela izdelati sončno voščilnico, ki pa v sebi nosi tudi simboliko. In ko sem iskala primeren verz, sem naletela na te Pavčkove besede in takoj so me nagovorile, da jih prenesem na voščilnico.

Naš Martin je bil naše sonce in tudi naša mama je sonce in z upanjem, da smo mi sončni žarki, ki ji vsaj malo gasimo žalost v očeh, sem ji predala tole voščilnico. 

Dragi moji, ne pustite dnevom, da vam vzamejo veselje. Sploh takrat, ko z dnevom ni prav nič narobe. Ko se zbudite zdravi in naspani, dajte mu možnost, da vam pokaže svoj lepi obraz in ne pustite, da nepotrebne malenkosti zasenčijo njegovo lepoto. In če bi radi nekomu povedali, da ga imate radi ali da vam veliko pomeni, to tudi naredite.

Ko me inspirira #31 - HVALEŽNOST

Tokratni izziv je nekoliko drugačen, poseben. Tina mi je predlagala prav to, kar je bila tudi moja želja - da se ta izziv Ko me inspirira posveti mojemu bratu. Tokrat ni inspiracija voščilnica temveč HVALEŽNOST. Naj vas inspirira oseba ali osebe, katerim ste hvaležni za drobne pozornosti, zato ker so vedno tam, ko jih potrebujete, ker so ljudje, ki jih imate radi. Moj brat bi prav danes imel rojstni dan in hvaležna sem, da je bil del mojega življenja vsa ta leta in me nezavedno učil sprejemati drugačnost, posebnost. Človek, ki je imel druge rad prezpogojno in ki je znal izkoristi vsak trenutek svojega življena. Neprestano je bil v gibanju in rad je živel in znal je uživati v vsem kar je počel in znal se je veseliti drobnih stvari. Zato je današnja tematika namenjena prav njemu. In če se sprašujete zakaj sem izdelala pismo Božičku je to za to, ker od kar sem mu izdelala prvega, me je vsako leto prosil, da mu ga izdelam in tudi letos je bil takšen moj namen in sem ga tudi uresničila. Ostal bo doma v spomin.

To pa ni vse, kar sem izdelala za tokratni izziv. Nastale so namreč še štiri preproste voščilnice, namenjene, da se zahvalim nekaterim ljudem. 

In prav to je tisto, kar s Tino želiva, da naredite: izdelate voščilnico ali kaj druga nekomu v zahvalu in če se le da, jo dejansko tej osebi tudi pošljete ali podarite. Ni omejitev glede motivov, oblike... naj izdelek samo izraža hvaležnost. Prijavite pa ga lahko pri Tini, ki vam tokrat podarja v zahvalo za pridružitev izzivu tole nagradico.

Pa še pogled na voščilnice iz drugega zornega kota:

Moje voščilnice so že na poti štirim osebam in upam, da jih razveselijo, tako kot se mene, ko sem jih izdelovala. Tokratno ustvarjanje je bilo še posebej zdravilno za mojo dušo. Odtise rož sem embosirala z belim prahom in jih nato s "watercolor" tehniko pobarvala s pomočjo Distress markerjev in vode.

Hvala vsem, ki ste del moje ustvarjalne poti vsa ta leta in me spodbujate s svojimi komentarji. Naj ta izziv svet naredi nekoliko boljši, naj dobre misli zahvale potujejo naokoli in širijo pozitivno energijo in ljubezen do bližnjega!

NAŠ MARTIN, NAŠ TINČEK

Kolikorat si zaželimo, da bi se čas ustavil, vsaj za trenutek. 

In potem se ti prav to zgodi, kot bi okoli tebe nastal balon, kjer se je vse ustavilo in samo nemočno opazuješ, kako izven tvojega skrčenega sveta gre vse naprej po svojem ustaljenem toku. 

Tako kot je šlo včeraj in tako kot bo šlo jutri. 

Tvoj korak pa zastane in nič drugega ni, samo neizmerna žalost. 

Naš Martin, moj brat je bil čisto poseben človek, takšen kot bi si vsakdo od nas želel biti. 

Imel nas je brezpogojno rad in bil je naš dar od katerega smo se učili vsa ta leta. 

Bil je in bo naš ANGEL!

Nikoli ni pozabil priti voščit lahko noč in vedno je rekel: 

"Fajn spi. Te pa fajn spi." 

Toliko je stvari, katere bomo pogrešali, toliko trenutkov, ki so bilo posebni prav zaradi njega. 

Naš Martinek!

Poslovili smo se od tebe s pesmijo, ker si bil naš veseljak in si tako rad prepeval in plesal. 

Zapeli smo ti pesem tvojega največjega idola - Brendija. Bil si verjetno njegov največji oboževalec in zdaj skupaj prepevata in se veselita v nebesih!

"Odpadel je list, na isto stezo in mnogo še padlo jih bo, 

a tistih nevidnih sledi nikoli prekrilo ne bo.

Ne iščem te, 

ne poskušam vrniti kar minilo je, 

toda včasih se rad spet spomnim na te."

NEIZMERNO TE IMAMO RADI!