Pretekli vikend je bil namenjen ustvarjanju kazal in prav zato postavljam danes na ogled še 2. Nisem odkrivala nobene tople vode, samo že znane uporabljene stvari s čestitk sem prenesela na kazala. Želela sem ustvariti učinek lesa in ga dopolniti z dodatki. Kazali sta preprosti, saj sta namenjeni za v knjigo in tudi takšni morata biti.
Prvo predstavlja del vrat, ki na eni strani oznanjajo vhod v knjižnico. Postavljeno je ob odprto knjigo Antona Martina Slomška in ob njegovo pesem Zlati časi.
Na drugi strani pa je obešen list s pečatom in besedilom. Ne vem zakaj sem ob tem pomislila na Luthra in njegovo bulo, ki jo je pribil na vrata Wittenberške cerkve :-) Moj namen je bil v osnovi zgolj asociirati na branje :)
Drugo kazalo nima povezave na prvi in drugi strani. Na prvi je bel 'les' dopolnjen z vejo in listi, ter nekaj odpadlimi listi na tleh.
Na drugi strani pa sta dve okni, skozi kateri se vidi starinska pisava.
Dnevi so idealni za branje pod debelo koco, saj je v hiši kar hladno, če se ne prižge kurjava. Mogoče pa vas spodbudim h kakšnemu dobremu branju.
Pred kratkim sem brala eno dobro knjigo, ki mi jo je priporočila in posodila prijateljica. Knjiga ima naslov Camino in je delo Shirley MacLaine. Zabavna in zanimiva knjiga, ki te precej spodbudi k razmišljanju. Gre za osebno pripoved o prehojeni 800 km romarski poti, ki je poleg fizičnega napora velikokrat zahtevala tudi duhovni napor in rast, ki se tke skozi razmišljanje o preteklosti, prihodnosti in nastanku človeške rase, vse pa je dopolnjeno z igralkinim znanim humorjem.
Morda pa vas premami, da se podate onkraj svojih meja razmišljanja in dojemanja stvarnosti.
Pred kratkim sem brala eno dobro knjigo, ki mi jo je priporočila in posodila prijateljica. Knjiga ima naslov Camino in je delo Shirley MacLaine. Zabavna in zanimiva knjiga, ki te precej spodbudi k razmišljanju. Gre za osebno pripoved o prehojeni 800 km romarski poti, ki je poleg fizičnega napora velikokrat zahtevala tudi duhovni napor in rast, ki se tke skozi razmišljanje o preteklosti, prihodnosti in nastanku človeške rase, vse pa je dopolnjeno z igralkinim znanim humorjem.
Morda pa vas premami, da se podate onkraj svojih meja razmišljanja in dojemanja stvarnosti.
10 komentarjev:
Vedno me očara tvoj les, Vladka! Tokrat pa si tako dobro naredila list s pečatom, da kar ni res. Tako lepo in detajlno, kot sem pri tebi sicer vajena, a vedno sem ponovno očarana nad tvojimi domislicami.
res ti ne zmanjka domišljije... in vedno, ampak res vedno jo uporabiš na pravi način.
camino sem pa brala, pred leti že... bi ga lahko še enkrat, ko ga ravno omenjaš :)
Ta tvoja imitacija lesa je tudi meni zelo všeč. Kazala so krasna in zelo uporabna. Te kar vabijo, da jih uporabiš v kakšni zanimivi knjigi.
Hvala za nasvet glede knjige. Pred kakšnim letom sem prebrala Camino - Moja samotna pot (Staša Lepej). Tudi zelo zanimiva.
Preprosta, a zelo očarlivo lepa kazala. Ta les oz. vrata delujejo kot bi bila resnična, tako dobro izdelaš vse do potankosti. Čudovita si :-))
Tvoja okna so zakon. Spet dobre ideje s pisavo in tudi meni je padel v oči izobešen "plakat" z napisom in žigom. Dodelano v nulo, vse skupaj pa špica.
Krasna ideja, pečat mi je od vseg najbolj všeč :-)
Tale plot bi pa z veseljem dala v knjigo. :) Krasno!
Čudovito!!!
Ampak jaz tale plot ne bi dala v knjigo. Bi mi ga bilo škoda.
Enkratni sta in vsekakor topla spremljevalca dobrega branja!!
Nadvse in zelo všečna sta tudi meni. In Zlati čas tudi in veš kakšen preblisk sem dobila, da boš enega takega toplega narvnega, ki diši po lesu naredila zame, da ga pošljem ljubemu dedku v Sečo :o))) Prav? Takoj, ko sem ju zagledala, sem ob njiju pomislila nanj ... in prebliskom vedno zaupam in jim prisluhnem ...
Lepo nedeljo ...
Objavite komentar