petek, 25. februar 2011

Metulji, ki bodo vsak čas poleteli

Najraje ustvarjam sama, zaprta v svoj mali ustvarjalni svet, kjer mi dela družbo le radio. Od kar imam svojo novo ustvarjalno sobo v Mariboru je to kar podvig, ker je to postal skoraj najljubši prostor celotne moje družine in dobivam obiske kar naprej :))), od mame, očeta, brata, mojega J. Slednji se še najmanj zadrži, ker je vesel, da lahko ima v zgornjem nadstropju prostor samo zase :)))
Nimam pa tudi nič proti, da občasno delim svojo ustvarjalno sobo s kakšno drugo ustvarjalko in se soba prelevi v pravo delavnico. Bile smo 4, tri velike in ena malo manj velika punca. Ena je v roki vihtela kvačko, dve sva distressali ali senčili in ustvarjali iz papirja, tista mlajša pa se je najprej poigravala z čarovnijami, na koncu pa ustvarila tudi svoj čisto prvi distressani ali senčeni izdelek - staro pismo ali kot ga je ona poimenovala Prešernovo pismo :).
Uporabila je kar papir, na katerega sem sama pred tem delala prvi odtis, kajti na čestitki sem uporabila drugega, pa o tem kaj več kdaj drugič s kakšnim tutorialom :) Bil je resnično zelo zabaven popoldan, ki bi ga bilo treba večkrat ponoviti, OBVEZNO!
Tokratna objavo tako obsega 2 izdelka, od Moi in mojega. Narejena sta bila z namenom, da vam lahko predstaviva tehniko senčenja in posebno tehniko štempljanja, ki se po naše imenuje poljubljanje ali kissi-ing. Vendar lepo po vrsti. Najprej senčenje in o tem boste našle vse na Ustvarjalni skrinji Nasvetov.
Trenutno se počutim kot metulj, vendar še v obliki gosenici, ki potrebuje, da se preobrazi. Sem malo klostrofobično bitje, ki nima rado majhnih zaprtih prostorov, sploh pa ne gužve. Trenutno pa se nahajam v nekakšni lupini iz katere moram kmalu, vendar ne bo šlo prej, dokler malo ne zrastem, notranje zrastem. Se kdaj tako počutite tudi same? Se vam kdaj zazdi, da bi morale duhovno eno stopničko višje, pa vam ni povsem jasno kako? Nato pa se zgodi naenkrat, ko nas prebliskne kakšno novo spoznanje. Trenutno me po eni strani vleče navzdol, jaz pa z vso silo želim navzgor in zato sem utrujena. Ampak se ne pustim. Vem da zmorem in da ni variante, da ostanem v svoji lupini. 
Ti dve čestitki sta mi všeč predvsem za to, ker se zdi, da bodo metulji zdaj zdaj poleteli in odnesli tisto, kar ni dobro in hkrati osvobodili del moje dušice.

Ko smo bili majhni je bilo zahtevno rasti, dobesedno, danes ko smo nekoliko večji, pa je prav tako težko rasti, vendar preneseno. Vendar ni lepšega, kot lep metulj, kaj?
Naj vam zrastejo krila za svoboden polet!

28 komentarjev:

Marna pravi ...

Svoj ustvarjalni prostor je res pravo bogastvo. :)
Voščilnica pa je čudovita.

Sonja pravi ...

Čudoviti čestitki sta naredili, verjamem, da je bil tudi izdelek male pomočnice lep. Metuljčki prav pašejo v ta čas. Se mi zdi, da vsi samo čakamo, da iz zime zraste pomlad.
Zaupam vate, da boš našla pravo pot tudi za duhovno rast. Za tisto stopničko više, po kateri hrepeniš. Vse ob svojem času.
Zdaj pa grem še na ustvarjalni blogec :)

Tea Jurković pravi ...

Ovo je zaista prelijepo, prelijepo, prelijepo..... svaka čast!

Biljana pravi ...

Čudovito metuljčkanje,...mogoče si pa že stopničko višje, samo, da se tega še ne zavedaš....

Janja pravi ...

Sem že na Facebooku občudovala...prekrasno!

Suzana pravi ...

Po moje je krivo vreme, vsaj jaz se zaradi njega počutim tako na tleh. Ste pa ustvarile čudovite mettukčkaste čestitke, ki kar kličejo po zamenjavi letnega časa. Saj zima ne more trajati večno!

Helena pravi ...

Verjamem, da ste se imele prekrasno in boste takšen popoldan hitro ponovile. Kar sta naredili z Moi, je super. Tudi sama se počutim metuljčkasto in so mi trenutno priljubljen motiv. Še za ozadje bloga iščem nekaj metuljčkastega, pomladnega.
Sonja je lepo napisala, da boš na višjo stopničko stopila, ko bo čas za to.
Bodi fajn!

mojca - mka pravi ...

mmm, diši po nostalgiji, pa vseeno razigrano in polno energije.
ja, ko se ustvarjalni svetovi prepletejo... kdo bi si mislil, da se toliko polneje ustvarja.

Tanja E. pravi ...

Čudovito sta ustvarjali! Čestitki, polni vsebin, kot naša življenja. Preboji zavesti pa se običajno zgodijo, ko nas najbolj pritiska...In če sami garamo ob tem, se zgodi razcvet drevesa, kot na vajini čestitki. Do novega letnega časa...
Lepo te pozdravljam!

Zondra Art pravi ...

Prekrasno nemam riječi!
Lijep pozdrav i ugodan vikend.

Janja pravi ...

Krasno ste preživele popoldne. Seveda uspeh ni izostal, čudoviti voščilnici, tretjo še čakam :).
Lp

mimoza pravi ...

Krasni čestitki sta nastali in verjamem, da je takšno ustvarjalno druženje lahko zelo zabavno. Preživi lep vikend in seveda, da ne pozabim, hvala za nasvete!

Ivanjščica pravi ...

Krasni čestitki!

MarikaGabez pravi ...

Res so takšni, kot da bodo ravnokar poleteli.Lepo.
Glede lupine pa....skorajšnjo preobrazbo ti želim. Se te nekako ne znam predstavljat nekje ujeto in utesnjeno. In kot je napisala že Tanja....ko so pritiski največji, se...

HRANDICA pravi ...

Lepo si oblikovala te navidezno ožgane robove. In metuljčki...želim ti, da že dobiš krila in se dvigneš, tako visoko, kot sama želiš.
Objemček♥

Maja pravi ...

Mislim, da rastemo vsak dan, z vsako odločitvijo, le da so koraki majhni in jih ne opazimo. Ko pa bi črto potegnili pod recimo 365 dni in sešteli vse te drobne korake, bi bil napredek očiten! Nobena velika sprememba se pač ne zgodi čez noč! Zato le delaj majhne korake, saj ti vodijo k velikim! Tako kot si naštempljala: follow your dreams (and be what you wanna be, sky is the limit).

V čestitkah pa sem se stopila!

Alenka pravi ...

Zelo lepi čestitki in super popoldne sta preživeli.Rezultati so temu primerni:)

• ♥ Natali ♥ • pravi ...

čestitke - lepi,lepi voščilnici sta/ste naredili. v dobri družbi je pa tudi vedno lepo:)
Vladka zunaj je sonček- naj se ti lupinica odpre in poleti ♥

moi pravi ...

To si (spet) tako krasno zapisala: hočeš gor in te nekaj drži spodaj. Res tako se tudi sama počutim, ujeta (v neko lupino).
Druženje ob ustvarjanju pe je itak druženje na kvadrat. In z istim materialom in istimi tehnikami nastaneta 2 tako različni čestitki.
Tvoja sobica pa je res zakon! Se (še vedno) sprašuješ zakaj nas moraš vreči ven? :)---

Simona pravi ...

Super vama je uspelo. Krasni čestitki. In želim, da kmalu poletiš.

ODMEVI SRCA pravi ...

Krasen dotik besed in tudi midve z Medolino nadvse uživava v tvojem ustvarjalnem kotičku. Lepo vaju je opazovati z Moi kako pod vajinimi spretnimi prsti nastajajo čudovite umetnine s fotografij. Tokrat sta okužili tudi mojo Medolino in nastal je res krasen izdelek. Ga poslikam in ti ga pošljem. Medolina ga je naslednji dan nesla v šolo in učiteljica je rekla, da je to nadvse lepa starinska stvaritev - Medolina pa jo je poimenovala "Prešernovo pismo" :o)))

Moi je super zapisala "se (Še vedno) sprašuješ zakaj nas moraš vreči ven?" :o)))

Andreja pravi ...

Prelepo! :)

Maja pravi ...

Res je čas za ustvarjanje dragocen, da pa ga je res lepo deliti z enako mislečimi in čutečimi Verjamem, da ste se imele res lepo, saj so izdelki čudoviti

Saša/Lunaspi pravi ...

Moja nečakinja bi kar ekran začela objemati, če bi vse te metuljčke videla. :)
Tudi meni se zdita voščilnici čudoviti.
Če sem sama v vlogi gosenice je to ponavadi grenko sladko. Sladkoba zavetja in grenkoba utesnjenosti zaradi želje po vzletu. Vsaj ponavadi je tako pri meni.
Imej se lepo.;)

Andreja L. pravi ...

Krasno sta ustvarjali in izdelek je čudovit!
Želim ti, da bi čimpreje, seveda ko bo pravi čas, šla stopničko višje.
Pozdravček z Notranjske :-))

Barbara pravi ...

Najprej čestitke za ustvarjalno sobico! Verjamem, da veliko časa preživiš tam. Kaj ne bi, ko pa nastajajo tako krasni izdelki! Polna si krasnih nasvetov in super si spedenala blog z nasveti :) Ti ne sežem niti do kolen.

Loli pravi ...

Thank you for visit my blog and post a comment.
Beautiful work and clever ideas.
Regards from Spain

BojaMoja pravi ...

Uf ♥ ♥ ♥ tile metuljčki so pa ♥ ♥ ♥ komaj čakam, da vidim prvega, kako preletava travnik :)