četrtek, 24. marec 2011

Pravljica o strašilki

Za devetimi drevesi in devetimi štori živi Cvetka Vijolica. Njeno domovanje je majhno, a udobno. Po vsem gozdu je znana po dveh rečeh: po ogromnem klobuku z vejico rožmarina in po velikem zeliščnem vrtu. Zakaj ima na klobuku vejico rožmarina in ne vijolico, se sprašujete? Ker je zeliščarka in ker vejica rožmarina zdrži na klobuku veliko dlje kot vijolica. Ampak tokrat ne bo govora o njenem življenju, temveč bi vam prav Cvetka Vijolica rada povedala eno čisto resnično zgodbo o strašilu. No, Cvetka Vijolica, lahko začneš.
Khm khm, lep pozdrav vsem skupaj. O meni slišite prvič, pa ne tudi zadnjič. Polna sem raznih zgodb, saj že lep čas prečesavam ta naš ljubi gozd, o širnem svetu pa nimam pojma. Ampak verjemite, tudi tukaj na okoli se veliko dogaja in tokrat bi vam srčno rada povedala zgodbo o strašilu oz. bolje rečeno o strašilki, ker je ženskega spola. Njena gospa jo je poimenovala Cvetlična Gospodična.  Jasno mi je, da na svetu obstajajo takšna in drugačna strašila in popolnoma jasno mi je tudi to, da strašila niso prav nič strašna. Že res, da na prvi pogled ob vetru in po možnosti še v mraku pomisliš na duhove, ampak to je pa tudi vse. Sama se jih skratka ne bojim. Se pa zato naša strašilka Cvetlična Gospodična boji ptičev. Smešna zgodba, vam rečem! Na robu gozda živi starejša gospa, ki ima zelo velik vrt, kjer goji solato, paradižnik, posebne okrogle korenčke in obožuje rože in tudi ima najlepši cvetlični vrt daleč naokoli. Imela pa je en velik problem, kakor hitro je posejala semena, so prišli ptički in ji skoraj vse pokljuvali. Najprej ni vedela, kaj naj stori, da bi se jih znebila in bi s tem imela tudi najbolj gosti cvetlični vrt, ne samo najlepši. Pa se je domislila strašila.
Iz žaklovine je sešila hlače, kajti veter bi krilo preveč privzdigoval, pa še slame ne bi mogla zatlačiti pod njo in naredila iz žaklovine tudi klobuk. Poiskala je pisane nogavice in šal, ki jih je nekoč dobila v dar, pa jih nikoli ni uporabila. Nekateri ljudje res nimajo okusa ali smisla za darila. Sama sem nekoč dobila... No, to je že druga zgodba. Skratka, gospa je vse skupaj napolnila s slamo, poiskala še staro belo bluzo, narisala obraz in za piko na i na klobuk dodala roza vrtnico. In tako je nastala Cvetlična Gospodična, prvič ker zaradi rože na klobuku ne more biti gospodič in ker stoji točno sredi cvetličnega vrta. 

Tisti čas se je gospa odločila, da posadi sončnice. Cvetlična Gospodična je bila zelo srečna in nasmejano je slonela na svojem kolu in občudovala svojo opravo in sončnice, ki so že zrastle iz semen. Njen obraz pa se je pomračil... No, v resnici se ravno ni pomračil, ker se strašilu pač ne more pomračiti obraz, je pa padla senca velikega ptiča na njen obraz. Priletela je namreč ogromna črna vrana, se vsedla Cvetlični Gospodični na roko in ji začela cufati njeno krasno staro belo bluzo. Kaj hujšega, res ni zgledalo lepo. Ravno sem se vračala iz drugega dela gozda, kjer sem iskala gozdne jagode in zagledala ta strašen prizor. Cvetlična Gospodična se je tako zbala za svoj obstoj, čeprav sumim da še bolj za bluzo, da je začela mahati z rokami kakor da želi preplavati ocean v treh zamahih. Klicala je na pomoč: 'Joj, pojdi vstran ti črna gmota, pusti mojo roko na miru. Cvetka Vijolica, prosim pomagaj spraviti to strašno muho z mene!' Pripomnila sem, da to ni muha, ampak vrana, vendar še danes menim, da moja pripomba ni bila ravno na mestu. Kakorkoli, priskočila sem ji na pomoč tako, da sem začela tresti kol, na katerem je domovala strašilka. Vrano sva pregnali, ne pa tudi strahu, ki se je naselil v Cvetlični Gospodični. 
Od tistega groznega pripetljaja strašilka nikoli bila tako sproščena kot prej, saj je neprestano oprezala za ptiči in pričela kriliti z rokami že ko je na daleč zagledala kakšnega ptiča. Je pa res, da je od takrat vrt gospe tudi najbolj gosti cvetlični vrt. 

Ker ima Cvetlična gospodična od vsega skupaj že precej zrahljane živce, ji za pomiritev vsak večer odnesem pomirjevalni čaj, ki ga skuham iz svojih zelišč in potem klepetava dolgo v zvezdnato noč. Če je sreča, ga polije samo pol, ker ob pogledu na ptiča pozabi, da ima v roki šalico. Dobro je to, da se ponoči tudi ptiči odpravijo spat in da tu in tam preleti nad glavo samo kakšna sova ali netopir. To je to, dragi moji. V prihodnje pa vam kaj več povem o sebi, ampak samo v primeru, da vas to sploh zanima. Saj vas zanima, kajne? ;)
En lep cvetlično-zeliščni pozdrav vsem skupaj.

33 komentarjev:

Hali pravi ...

He eh eh zanima, zanima, prav luštna oblačila ima tale strašilka :-)

Anonimni pravi ...

Hej, v imenu nečaka ti obljubljam, da si naslednič ti na vrsti za pripovedovanje pravljice za lahko noč :-)))))
Super si!
Katja

Cool girl pravi ...

Sedaj pa res ne vem kaj je lepše. Čestitka, ki je res lepo obdelana z detajli, ali zgodbica. Čudovito!

Tanja pravi ...

Hudo, vidim, da imaš tudi druge talente ne samo ročne. Luštna pravljica. Sem prepričana, da tvoj nečak ne bo tako hitro zaspal kot si želi njegova mami ;-)

Lp, Tanja

Maja pravi ...

odlično! Moj poklon!

Simona pravi ...

Zanima, zanima. Komaj čakam nadaljevanja. Vladka - ti si prava pisateljica. Razmišljaš o kakšni knjigi. Predlagam, da namesto ilustracij zgodbico(e) opremiš kar s svojimi izdelki. Če zraven dodaš še navodila za izdelavo - si po moje zadela žebljico na glavico. Jaz si knjig+ico s tvojimi zgodbami že v živo predstavljam.
Voščitka pa je krasna.

Frutka pravi ...

Tako kot so že vse moje predhodnjice napisale, sem tudi jaz navdušena nad čestitko in zgodbico, super je in upam, da ne boš jezna če jo bom kdaj otrokom povedala v vrtcu ;) Komaj čakam nadaljevanje :)

Vladuška pravi ...

Simona, tvoj predlog je odličen, hvala. In hvala za vse pohvale tudi ostalim.

Frutka, le z veseljem jo povej v vrtcu, edino te prosim, da mi napišeš kakšen je bil odziv, če je bila otrokom zanimiva ;)

Janja pravi ...

Čudovito, saj ne vem nad katero sem bolj navdušena :-)).... obe sta tako prikupni. Lp

Helena pravi ...

Mojstrica pisane besede in prekrasnih izdelkov. Simonin predlog pa kar poslušaj in upoštevaj. To bi bila knjigica, da ji ni para v knjigarnah in knjižnicah.

helena pravi ...

Ne zavrzi tega talenta, razvijaj ga naprej, kot so predlagale že predhodnice. Čestitam in velik kompliment.

MarikaGabez pravi ...

Včadka ti si ... čudodelnica.

Kaj vse ti ne gre s takšno lahkoto od rok, besed, misli, fantazije, duše, razmišljanj...... In tako okusno, posebno, doživeto. V vsem se strinjam s predhodnicami.

Andreja L. pravi ...

Narediš prav posebno čudovit izdelek, čisto po "Vladkino", potem ga pa še opremiš z lepimi besedami.
Kar vidim te, kako bi lahko ti naredila svojo prav posebno knjigo pravljic, veš tisto, ko jo odpreš, pa se vse postavi na svoje mesto (izrezani detajli) :-))
To bi jo z zanimanjem in veseljem vsi listali in prebirali!

Jana pravi ...

Pravi užitek za oči in za dušo! Prava poslastica!

Creatissimo pravi ...

Pravljica se vedno prileže, sploh, če je čisto nova :). Sem že pripravljena na nove epizode!
Tudi jaz si predstavljam tvoje zgodbe s tvojim načinom ustvarjanja, zato predlagam, da poskusiš. Izgubiti itak ne moreš nič :).
Res, poseben svet nam vedno pričaraš!

Suzana pravi ...

Kako lepa zgodbica in še lepša čestitka. Čakam nadaljevanje v sliki in seveda besedi!

Marna pravi ...

Hihi, luštno! In prav lepa je tale mična Cvetlična Gospodična. Šeee

moi pravi ...

Joj, kako je bilo težko priti spet nazaj in dehtečega cvetličnega vrta. Daj no, hitro nadaljuj.
Krasna zgodbica in simpatična strašilka.

Renata pravi ...

Ja, prav luštna, simpatična zgodba ... se pridružujem mnenju Simone. Tule pa čakam nadaljevanje.

Biljana pravi ...

Multitalent, ni kaj, super, oboje.

Bubamara pravi ...

Predivno, oboje, priča i čestitka! Odlična je Simonina ideja, i ne bi samo djeca bila oduševljena, vidi nas odraslih koliko samo se oduševili...i tak smo u duši svi djeca!

Tanja E. pravi ...

O spet prelepi detajli in čudovita končna podoba, Simonin predlog je že v valilnici,he...he...LP:)

Frutka pravi ...

Vladka, poročam :)Lp

mojca - mka pravi ...

zanimaaaaa! :)
super, super! podpiram idejo o posebnem pravljično ustvarjalnem projektu! saj je skoraj že tu, kajne? :)

HRANDICA pravi ...

Ooo, kako lepe nogavičke ima! Zgodbica pa itak mora imeti tudi nadaljevanje.
Lep vikend in uživaj v ustvarjanju.♥

ODMEVI SRCA pravi ...

Jaz bi lahko v pravljičnem svetu živela in v tvoji zgodbici pila pomirjevalen čajek :o))) In ko me bo poleti pot zanesla mimo polj bom oprezala za Strašilko, da ji dvignem roko v pozdrav ... in tudi jaz si želim, da bi Cvetka Vijola povedala še kakšno zgodbico ...

Saša/Lunaspi pravi ...

Vladuška, tvoj blog je paša za oči in dušo in se zelo strinjam z ostalimi - še kakšno zgodbico napiši.

Janja pravi ...

Zelo ustvarjalno, pa zgodbica prav paše zraven. Tudi jaz čaka nadaljevanje.

Jana pravi ...

Super!
Se strinjam z vsem, kar so že moje predhodnice povedale. :)

NatashaMay pravi ...

Me veseli, da si nam predstavila Cvetko Vijolico. Tvoje čestitke meni vedno zgledajo kot da bi morale biti uokvirjene. :) In ta tudi je.

Tiara pravi ...

Prava paša za oči tale tvoja pravljična dečva.

Tina pravi ...

Bravo!!!

Tadeja pravi ...

Prekrasna priča :) i naravno da nas zanima nastavak i još mnogo toga o tebi što si voljna ispričati, još kako.
Iako volim ljubičice, slažem se da je ružmarin odličan odabir za na šešir, a strašilka ( ne znam uopće postoji li u hrvatskom jeziku, ženski rod za strašilo - strašilica? strašibaba? ;) je beskrajno ljupka i bojim se da kada ne bi zdušno mahala i prolijevala čaj da ne bi nikog uspjela prestrašiti! :)