Šivanje dvobarvno ali kako je, ko se prijaviš na borzo

Objavljanje se me še vedno otepa :))) Pa se ne upiram. Dokončno sem se poslovila od sodelavcev in se pridružila naši največji firmi. In včeraj, ko sem se šla prijavit na našo vrlo borzo, me je končno dosegla misel, da sem brezposelna. Prej sem bila še na dopustu, v torbici še vedno imela kartico od službe in tu in tam zavila tja na kavico. Potem pa me je najprej zadela prva strela, ko sem po firmi hodila zadnji dan in se dejansko zavedla, da je zadnji. Bila sem žalostna da odhajam od ljudi s katerimi sem rada dela in vesela, da se podajam na novo pot. Ko pa sem prišla včeraj na borzo, pa sem začutila  grozo. Enostavno si pač ne moreš pomagat, da se naenkrat ne bi počutil manjvrednega, odvečnega, kot da si padel v luknjo v kateri si res ne želiš biti. Greš k svetovalki in prideš domov z goro papirjev in nisem si mogla pomagat, da ne bi sredi razgovora pomislila na to, koliko papirja morajo porabit :))) Me ustvarjalke smo nič proti temu. Mislim da je bilo samo zame natisnjenih najman 10 strani, pa sem rekla malo. Kar neki načrti, navodila, dokazila kaj si oddal, kaj še moraš oddati. Skratka, nočna mora. In prav ta nočna mora ti da še en pospešek, da si želiš čimprej najti službo, ker tukaj si res ne želim biti in se na nek način poniževati vsake toliko časa.

Čas pa beži in komaj čakam, da greva že končno na morje, da razmislim o vsem, ker doma mi to ne gre. Vedno imaš take ali drugačne zadožitve ali se ukvarjaš z takimi ali drugačnimi stvarmi in ni tistega, da bi se  popolnoma umiril in se posvetil sebi in to konkretno, pogledal nazaj in se nato usmeril v prihodnost. Trenutno se počutim kot bi miselno nenamensko bežala pred lastnim razmišljanjem. To zgleda nekako tako, da moja glava dobi roke in noge in beži z zvezkom in pisalom v roki. Za njo pa na tisoče misli, ki bi želele na + ali - polovico v zvezku, moja glava pa jih nikakor noče postaviti na pravo mesto. Seštevek vsega mi je trenutno prevelika malica.

Zato pa se med drugim raje posvečam ustvarjanju. In ena izmed stvari, ki sem jih dokončala, je tale obešanka, ki sem jo namenila nekomu, ki rad šiva. Majhen okrasek za tisti najljubši ustvarjalni kotiček. Upam, da bo tej osebi všeč. Imela sem jo kar naprej v mislih, ko sem tole sestavljala, rezala, lepila in šivala. Tokrat sem se domislila, da bi lahko na šivalnem stroju uporabila dva različna cvirna. Najprej sem morala ugotoviti kateri prevladuje, ali tisti, ki se ga nastavi v prostor pod iglo, ali tisti na vrhu. Ugotovila sem, da je to tisti, ki je pod iglo in tako uporabila zeleni in rjavi cvirn in dobila pisan rob, ki se mi zelo dopade, tako da to še vsekakor kdaj pride v poštev.

To skulpturo, ki ne vem kako se ji reče, pač pripomoček za šivanje :))) sem okrasila z zelenimi listi in vrtnicami, da ni tako pusta:

Na drugi strani pa dodala še cvirn, ki je v mojem primeru kar špaga. Vse skupaj sem okrasila še z dvema gumboma, napisom in to je to:

Zdaj pa moram tole zadevico samo še spakirat in poslat. Pa naj prinese veselje prejemnici. 

Bodite ustvarjalne, se beremo kmalu. Upam :)))