petek, 7. april 2017

Drsna voščilnica na poteg s popravnim izpitom

Tako kot Majda, sem se pretekli vikend tudi sama lotila svoje prve drsne voščilnice. Že kar nekaj časa sem premlevala to idejo in se odločila, da jo uporabim za nečaka, ki bo to soboto dopolnil svojih velikih 5 let. Že tradicija je postala, da oba nečaka dobita čestitko po polžji pošti in vedno sta vesela.



Mi je pa izdelava dala vetra. V veliko pomoč mi je bil video od Jennifer McGuire, ki pokaže dva načina izdelave in jaz sem se odločila za prvega, se pravi za drsno voščilnico na poteg traku. Vendar v mojem primeru je bila zadeva nekoliko bolj zapletena, saj ima več plasti, je velikosti A5 in premikanje ladje je omejeno le na okno.  Če imate čas in voljo, si preberite postopek izdelave in napake, ki sem jih ob tem naredila. Pred tem pa vam naj v tem kratkem videu, ki sem ga že objavila na Instagramu, še pokažem kako se ladja premika. Se opravičujem, da je narobe obrnjen, ampak nisem znala drugače :)



Izdelava pa je potekala nekako tako: najprej sem si pripravila dva A5 velika akvarelna papirja in prvega deloma pobarvala z modrim distress inkom kot imitacijo neba (spodnji del), drugega pa v celoti obdelala z rjavima distress oxide inkoma, odtisnila deske in izrezala okno (vrhnji del voščilnice). Nato sem izrezala, pobarvala in sestavila vse potrebne motive (jadrnico, oblake, galebe, svetilnik, valove). Prav tako sem z dvema okroglima šablonama izdelala rob okna, ki sem ga prav tako pobarvala na rjavo in nato tu in tam embosirala z rjavim prahom, da zgleda kot bi bil zarjavel. Za konec sem še prilepila drobne kroge, ki sem jih izsekala iz rjavega papirja kar z navadnim luknjačem. To je bil preprostejši del izdelave. Preden nadaljujem, naj pokažem še eno fotografijo, da zajamem zrak :)



Prav tako sem si pripravila dve A5 velikosti rjavi moos peni, katerima sem na enakem mestu izrezala odprtino kot na vrhnjem delu voščilnice. Eni peni sem dodatno še izrezala odprtino, ki bi mi služila za trak in premik ladje. Nato sem vse skupaj zalepila in ugotovila, da je zaradi preveč plasti cela zadeva malo zvita, kot drugo, pa je bilo treba kar močno potegniti trak, ki je tudi težko šel nazaj. Torej neprimerno za otroka in mehanizem je potreboval izboljšavo. In preostalo mi ni drugega, kot da vse skupaj odlepim in izboljšam delovanje. Imela sem to srečo, da je šlo vse skupaj lepo narazen. Pa še "z nebom" pobarvan papir sem nadomestila z eko kartonom in nanj samo nalepila manjši pravokotnik belega akvarelnega papirja s pobarvanim nebom. Je lepše izpadlo. 

Ugotovila sem, da moram popravit še eno napako. Jadrnica je namreč imela zelo tanek in ne dovolj močen jambor, ki je povzročal, da se je zatikala ob svetilnik. Zato sem jo izrezala še enkrat, si pripravila širši jambor (izrazala sem nekoliki širši trak foto kratona) ter vse dele zalepila na hrbtno stran že prej izdelane jadrnice. In da še lepše pluje, sem nad svetilnikom in oblaki zalepila tanko plast prozorne folije in tako onemogočila, da bi se jadra kam zatikala. Moss peno sem odrezala na pol in ločila zgornji ter spodnji del, da sem lahko popravila mehanizem in zalepila vse skupaj bolj natančno ter da se vse plasti na koncu niso zvijale. In tokrat mi je uspelo. Sem pa še na hrbtno stran vrhnjega dela voščilnice dodala folijo, saj se tako spodnja ne vidi in odprtina še bolj deluje kot okno.



Preostalo je samo še to, da vse skupaj zalepim na osnovo A5 voščilnice in da sprednji del še nekoliko okrasim. Voščilnica je bila tako pripravljena, da jo nesem na vpogled mojemu J., ki je opravil stress test (to pomeni, da je trak ne vem kolikorat potegnil in znova namestil na prvotno mesto) in odobril, da je izdelek primeren za oddajo :) 

Če ste se prebili skozi to mojo gmoto branja sem nadvse vesele in upam, da komu kaj pomagajo moje napake. Moji možgani so se res pošteno kravžljali zraven izdelave in kljub vsem težavam, sem res uživala. In upam, da bo tudi Bor, kateremu je voščilnica včeraj odpotovala. Njegova mama pa je dobila nalogo, da mu jo pred soboto ne preda :)


ponedeljek, 3. april 2017

Ko me inspirira #57 - Akvarelno ozadje

Akvarelna ozadja so zelo popularna zadnje čase in brez čopiča in različnih medijev, ki so vodotopni, si tudi sama skoraj več ne predstavljam izdelka. Zato verjamem, da bo marsikatera od vas vesela tokratne inspiracije in izziva, ki se glasi AKVARELNO OZADJE.


Tina je za navdih izbrala čudoviti Sonjini čokoladnici, kjer se je Sonja krasno poigravala z barvami, med drugim tudi z rumeno in oranžno in mi bila s tem v navdih. Kakor tudi s tem, da je barve nanesla na sredini belega papirja.


Sama sem se akvarelnega ozadja lotila kar z distress oxide in ga ustvarila dvo-plastno. Najprej sem na sredino belega kosa foto kartona nanesla nekaj rumenega in oranžnega distress oxide inka pomešanega z vodo in med sušenjem veselo še dodatno škropila z vodo, da sem dobila čim več pack. Nato sem vzela drugi kos belega foto kartona, malenkost večjega kot prejšnji in nanesla zeleni distress oxide samo na robove, saj se ostalo ne vidi.


Na osnovo sem tako najprej zalepila kvadrat z zelenim robom in nato še tega popacanega z osrednjim delom, kateremu sem natrgala rob na dveh mestih. Potem sem se začela ukvarjat z osrednjim motivom, to je venčkom, ki sem ga izrezala 2x. Vse dele, tudi zelenje in cvetove sem pobarvala z distress oxide in vse skupaj sestavila. Dodala še izrez "Čestitke" in za piko na i, drobnega metulja. Pa nekje vmes sem preostali beli del najmanjšega karton podistresala z Old paper distress inkom. To že tudi dolgo nisem počela, ampak se mi je zdelo, da moram umiriti belino glede na ostale barve. 


Tako se je pri meni v glavi izrisal izziv, ki sem ga nato spravila na papir. Kako pa je to storila Tina, pa si lahko pogledate tukaj. 
Tudi tokrat bo ena od udeleženk prejela 10€ za nakup izdelkov Najlepšega para. 
Prijavite  pa se tokrat na Tininem blogu do 17.4.2017.



Jaz vam želim dober začetek tedna in veselo packanje s čopičem, vodo in barvami. 
Se beremo znova kmalu.