ponedeljek, 17. maj 2010

Drevo v posodi...

ali bolj znano kot bonsaj. Že od malega so mi všeč miniaturne stvari, pa najsi bodo iz narave ali pomanjšani izdelki večjih originalov. To je tudi eden izmed razlogov zakaj tako rada delam čestitke. Papir mi namreč omogoča, da naredim mini pohištvo, okna, vrata, zavese in druge predmete.

In iz tega sledi logično sklepanje, da so mi všeč tudi bonsaji, kajti tako fascinantno mi je pogledati mini drevo, ki ima vse, kar imajo velika - debele korenine in pravo deblo ter krošnjo. Ste vedeli, da so krošnje ponavadi oblikovane v obliki trikotnika? In da bonsaj to postane približno po 4, 5 letih, ko ga vsako leto mojstri oblikujejo in na novo žičijo. To pomeni, da vsako vejico posebej ožičijo in jo oblikujejo v željeno obliko. Precej potrpežljivega dela in menda je to vzrok zakaj se s tem ukvarjajo predvsem moški (ženske bojda želimo rezultate takoj) :-)

Ta kitajski brest je zmagovalec po oceni obiskovalcev in tudi sama sem glasovala prav zanj. Meri cca pol metra in je v živo še veliko lepši. Na tej fotografiji lahko občudujete njegove korenine:

Vse to in še več, sem se naučila pred dobrim tednom, ko sva s fantom bila v Ljubljani na razstavi bonsajev, kjer so mojstri iz domačih in tujih logov cel dan oblikovali razna drevesa in zraven razlagali in odgovarjali na vprašanja. Čeprav sem mislila samo pogledati razstavljene eksponate in nato fanta pustiti v miru, da si ogleda celodnevno demonstracijo, mi je bila zadeva tako zanimiva, da sem še sama prisostvovala do konca.

Ta bor je bil izven konkurence in je zasedal posebno mesto, saj ga je prinesel s seboj mojster iz Italije, ki je tudi oblikoval ta dan. Imenuje se piton (le zakaj?).

Še od blizu:

Na ogled vam postavljam samo nekaj fotografij, ki sem jih naredila od daleč in od blizu.

Tudi pri tem javorju se nisem mogla upreti, da ga ne bi slikala od blizu:


Če bi čakali, da sadika pridobi takšno debelino debla in krošnjo, bi lahko čakali 20 ali še več let. Zato je potrebno poiskati v naravi že potencialno mini drevo, ki že ima odebeljeno deblo in šele na to se začne njegovo oblikovanje, pa še to velikokrat šele 2 leti po tem, ko ga prinesemo domov.

Kitajski brin v posebni pozi :)

Teta oljka:

Stric macesen:

In za konec še 2 pacipresi:


Tako sem prvič tudi svojemu fanti doma nekaj izdelala. Ni mu namreč, da bi mu delala čestitke (je le kritik mojega dela), vsekakor pa je bil vesel knjižnega kazala, saj je tudi branje njegova strast. Tako sem s pomočjo papirja in embosiranja naredila 2 mini bonsaja, ju dodala na knjižno kazalo in ju slikala na ožičenem drevescu, ki bo enega lepega dne morda bonsaj:-) (Zakaj morda? Ker sploh ni nujno, da bo preživelo to zvijanje vej)

En na eni strani:

In en na drugi strani:

Pa še vejica japonske češnje - vsaj tako je razbrati iz štampiljke, vendar je embosiranje malo uničilo obliko, ampak meni je všeč:

Upam, da sem si pravilno zapomnila vse podatke in da sem bila pridna učenka na razstavi (zato pa sedaj tudi hujši kritik domačega oblikovanja bonsajev). Če pa sem bleknila kakšno neumnost in bo slučajno to bral kak mojster, naj me prosim mirne duše popravi:-)

Lahko pa si pogledate tudi video na Večerovi strani, kjer boste dobili boljši občutek kako malo je to, saj stojijo zraven ljudje. Poleg tega pa, če katera ugane oz. ugane prva, kateri v tem videu je moj fant, dobi knjižno kazalo po lastni izbiri :-) (namig:nahrbtnik)

16 komentarjev:

Andreja pravi ...

Ja, bonsai so res prava čudesa dreves in tudi meni so zelo zelo všeč. Ker sem tudi strastna vrtnarka in ljubiteljica rožnatega sveta, me tudi bonsai zelo mikajo. Tale Kovšča pa je zelo velik mojster in že velikokrat sem ga gledala in poslušala! Tvoj gospod pa predvidevam, da je gospod v modrem, v kratkih hlačah, z bradico, kaj ti le njega sem vidla brez spremljevalke in da ima nahrbtnik. Sem blizu? Torej si ponosna lastnica bonsaija :-)) Knjižna kazala sta čudovita, predvsem desni: bonsai!!

Vladuška pravi ...

Da, Kovšča, sicer znani športni novinar, je tudi predsednik Slovenskega društva. In bravo Andreja, s prve si uganila. Pa saj ni bilo tako težko kaj? Mislim, da je edini z nahbtnikom v videu. Jaz pa sem v tem času ravno skakala s fotoaparatom mnaokoli in slikala. Pa zamudila kader, ha ha.

Aja, Andreja, pa knjižno kazalo imaš v dobrem. kakšne posebne želje?

Andreja pravi ...

Jaz mislim da si dala vse potrebne napotke in da tale uganka res ni bila težka :-))
Nobene posebne želje niman, prepuščam tebi, ker vem da bo čudovit, hvala :-))

Moni pravi ...

O bonsaie imam tudi sama rada. Fotke so prekrasne, in tvoja kazala sta čudovita! Lp, moni

Alenka pravi ...

Bonsai so tudi meni všeč, ampak nima zelenih rok in mi že čisto navadne lončnice umrejo precej hitro.Žal:(

moi pravi ...
Avtor je odstranil ta komentar.
moi pravi ...

O, sem zamudila kazalo za mišjo dlako ;)
No, malo debelejša miš je bila. Vsaj dlaka ;)

Hvala za vsa pojasnila o bonsajih, tako vsaj malo razumemo to umetnost, čeprav meni se še vedno smilijo drevesa, vsa ovita v žice. Čeprav priznam, končni izdelki zgledajo zelo estetsko in zanimivo.

Izven konkurence pa sta tvoji drevesci na kazalih. Spet ena dobra pogruntavščina. In kaj bi ga silila s čestitkami, saj sta tudi kazali mojstrovini zase.

Creatissimo pravi ...

Bonsaji so mi sicer všeč, a ljubše mi je drevje v naravi, ker raste po svoje in bolj svobodno (veje razteza tja, kamor mu je najbolj ugodno). Sploh rada opazujem borovce, ki se prilagajajo tudi težkim pogojem za rast, pa tudi kakšni listavci se zanimivo vzpenjajo v nebo...
Fotke so prekrasne, še posebej tiste 'od blizu'! In zdi se mi super, da se je dalo na razstavi tudi še kaj naučiti, ne samo gledati, a ne?
Idejo si pa lepo povezala s hobijem tvojega fanta - pa še z drevesom na knj.kazalu se mi je porodila asociacija, da 's pridobivanjem znanja rastemo tudi mi' ;).

Helena pravi ...

Ob fotkah in zapisu domnevam, da sta imela lep in nadvse zanimiv dan.
Knjižna kazala pa sta čudovita. Čisto tvoja: natančna, zanimiva, uporabna :)

HRANDICA pravi ...

Sploh nisem dvomila, da bo po vsej tej dogodivščini z bonsaji nastal spet en svojevrsten izdelek.:-))

Hali pravi ...

Prekrasne fotografije, tudi bonsai na knjižnem kazalu so super!

K pravi ...

citat: (ženske bojda želimo rezultate takoj)
Aaaaaa, zato se meni nikakor ni uspelo več kot toliko ukvarjati z bonsaizmom. imela sem par bonsajev, pa ... no, v nasprotju z mojimi orhidejami in rožami nasploh jim nekako ni uspelo, da bi ostali med nami ... Hja, vsaj orodje mi je ostalo :)

Kristina pravi ...

Obožujem vse v zvezi z Japonsko in bonsaji niso izjema.Nič manj nori pa niso tvoji izdelki. Čudovito knjižno kazalo si naredila. Jaz jih zbiram ...

Suzana pravi ...

Kako znaš ti lepo povezati v eno lepo celoto! Ne dvomim, da ti bonsaj ne bo uspeval, ker si odnesla veliko znanja. Kazalo za fanta je pa itak super. Tudi meni je všeč, da je japonska češnja malo manj vidna.

BojaMoja pravi ...

Super kazalci ♥ ♥ ♥


Bonsaji ... še v prejšnjem tisočletju sem si kupila knjigico, v kateri so bili opisani osnovni postopki vzgoje in takrat sem bila prepričana, da si bom enega kupila in ga naprej sama vzgajala ali pa si bom naredila svojega ... no, glede na astronomske cene mini benjaminov (ti so mi bili takrat grozno všeč) sem si premislila in raje zasadila sadni vrt :)
Moja drevesa so sicer večja, jih pa imam ravno tako rada, kot če bi bila miniaturna :)
Sicer pa ... kaj pa vem ... mogoče pa enkrat vseeno ukrotim kakšno živo drevesce :)

Tina pravi ...

Hvala za prijetno branje in pohvale za imeniten prenos teh ljubkih malih mojstrovin na papir.