Zdi se mi, da je nekje v nas en žepek ali predalček, kjer se nabirajo drobci žalosti. Ti drobci so bodisi lastni trenutku žalosti ali pa drobci, kadar smo žalostni zaradi drugih, ki bi jim želeli pomagati pa jim ne moremo. Zame življenje zelo dobro skrbi in me razvaja z prijaznimi in veselimi ljudmi in prav nič mi ne manjka. Ampak drobci žalosti so tako ali drugače del življenja in včasih so grenka ali pekoča začimba, ki nas ob okušanju opominja, da ni vse samo po sebi umevno in dela lepe trenutke še lepše. Vedno znova vzbuja v nas hvaležnost za vse dobro, kar nam je dano. In ti drobci pridejo na plano v trenutkih, ko jih ne pričakujemo. Včasih ob kakšnem žalostnem dogodku, včasih ob boku hvaležnosti, včasih pa, ko slišimo kakšno lepo melodijo.
Ne vem zakaj, ampak vedno znova, ko slišim to verzijo Pink Floyd-ov - Wish you were here, se mi nenadzorovano sprožijo solze in se mi kotalijo po obrazu, še posebej ob refrenu, kjer se glasova združita. Ne vem zakaj, ampak mojo dušo tako neverjetno gane skladnost njunih glasov, da v solzah privrejo in se sproščajo tudi drobci žalosti. In potem ugotoviš, da je to odličen način, da jih spustiš, da odidejo vstran od tebe in da dajo prostor veselju. Včasih se je res dobro zjokati, pa naj bo to zaradi dobre pesmi :))) To je verzija iz You tube, kjer je samo njuna slika, tukaj pa najdete original, kjer lahko vidite od kod prihajajo tudi spremljajoči govori. Gre namreč za še eno oddajo zbiranja talentov, imenovan Voice of Germany, ki je meni osebno zelo všeč.
Upam, da to ne zveni preveč depresivno, ker to ni bil moj namen. V bistvu je to lep trenutek, ko se zaveš svoje krhkosti in hkrati svoje moči. Ko veš, da tvoje srce ni iz kamna in da ga ni sram solza zato, da na drugi strani zraste nekaj dobrega. In samo v takem srcu se lahko zaveš, da je vsak dan resnično najboljši.
19 komentarjev:
Vladuška,
v teh tvojih besedah vidim sebe - sama menim, da so bogati ljudje tisti, ki imajo čustva in si dovolijo čustvovati. Sploh slednje. Zato za ta tvoj post poklon.
Voščilnica pa je optimistična in lepa.
Imej en lep vikend
Tamara
Prav imaš, solze so včasih še kako dobrodošle. Vesela sem, da se najdemo taki ljudje, ki podobno mislimo in vesela sem, da si vzamemo čas in ga skupaj preživimo. Ne samo vesela, hvaležna sem za vse to. Hvaležna za odprto srce, za vsa čustva in malenkosi, ki pomenijo żivljenje.
Ja, res je Vladka točno tako kot si napisala in prav nič ni narobe s tvojo objavo danes, pravzaprav nasprotno; več bi moralo biti takih :-))
Hvaležna sem, da sem del tega bloggerskega sveta, ker se tu dogajajo same lepe stvari, če pa jih še lepo poveš tako kot ti, potem kapo dol!!!
Voščilnica je fantastična in zelo sporočilna!
Bodi lepo :-))
O, ja. Ob tem komadu Pink Floydov tudi mene odnese nekam drugam... Čudovit zapis in krasna voščilnica :-)
Joj ja tale komad pa je tudi meni zelo pri srcu in me vedno znova gane ... tudi tvoja objava mi je zelo všeč in prav tako voščilnica lepo paše zraven. vse v konteksu. lp
Res znaš lepo napisati. Poleg ustvarjalnega talenta imaš tudi velik pisateljski potencial. Si predstavljam, da bi zlahka napisala knjigo, ki bi jo tudi sama opremila s svojimi papirnimi umetninami. V razmislek...
O groza.. zdaj sem zabila kar nekaj časa v poslušanju posnetkov iz oddaje, ampak je pa tale pesem res nekaj posebnega.
Tako kot tvoje čestitke in zapisi, ki jih vedno pospremijo v beli svet.
Lepo je spremljat tvoj blog.
hmm, zdaj vem, da smo si tako različni in vendar tako podobni. tudi jaz imam komade ob katerih mi pritečejo solze in ja tudi sem potem hvaležna, da vendarle nisem kamen.
voščilnica je čudovita, v tvojem stilu.
to oddajo sem pa tudi jaz odkrila in ob petkih grem z njo spat.
in neverjetno kaj vse človek zmore & zna.
res je lepo občudovati talente in njihovo skromnost.
Hvala, le to ti lahko rečem. Ker si me opomnila, da moje srce ni kamen, ne zjokam se le ob meni dragem komadu. Prav zdaj ob prebiranju tvojega pisanja s mi cedijo solze in noro smrkam, saj imam že zjutraj na mizi goro papirja, pa še tipkam. Hvala ti tudi, ker si me opomnila, da so tudi v mojem življenju krasni ljudje, ki mi stojijo ob boku in so tu. Hvala ker imam vas moje blogerske prijateljice, ker ste tu, kadar rabim pohvalo , spodbudo ali idejo...........
Lepo si napisala in spet usdtvarila zelo lepo voščilnico, katera prav paše očem v poplavi novoletnih krasotic izpod naših rok.
Solze res prinesejo olajšanje. Vsaj meni in tole z drobci žalosti si krasno ubesedila. Hvala ti za to.
lepo narejeno in lepo napisano
Pa si spet dregnila v srce in razburkala naše misli. Hvala ti za tvoje razmišljanje in za prečudovito voščilnico.
Drobci žalosti, otožnosti, melanholije ... Kot oblački, ki deloma prekrijejo sonce. Tako lepo si napisala, da so sestavni del življenja. Veš, da bodo prišli in ko so tu, veš, da bodo odšli ...
Te oddaje ne poznam in si bom verjetno kaj pogledala. Hvala za namig.
Pesem mi je čudovita in ni čudno, da je zvabila solze na oči. Prav je tako, da se tudi na tak način kdaj duša umije.
Voščilnica - skoraj bi pozabila nanjo, ko me je vse drugo tako nagovorilo :) Enkratna je in poboža dušo.
Beautiful card and beautiful post... thank you so much for sharing!
Res lepa verzija pesmi dobrih, starih Floydov...Bolj kot pesem so me ganile tvoje globoke, iskrene besede. Mislim, da drobci žalosti morajo imeti svoje mesto v nas, ker drugače ne bi vedeli kaj je veselje in ne bi znali ceniti sreče, ki nas obdaja.
Čestitka pa prav paše k objavi... :)
Marsikaj je zapisano v srcih. Lepo je bilo prebrati tvoj zapis, voščilnica pa je čudovita.
Lepo si nas nagovorila in tudi sama ob občutkih hvaležnosti včasih občutim žalost - takšno nerazložljivo ... čestitka je lepa in nežna in dotik besed tako resničen ...
Vse dobro ...
Joj kako sem se našla v temu zapisu. Prav nič depresivno <3
Lepo in čisto res. Lepa izbira besed, še posebej mi je všeč 'žepek za drobce žalosti'...
Objavite komentar