petek, 26. februar 2010

Rože na ograji


Med virtualnim potepom po raznih blogih, sem naletela na to fotografijo...
... in v trenutku me je nagovorila. Kmalu je izpod mojih rok nastalo tole:

Rože so umetne in sem jih kupila v Kaliji. Naj bi bile za akvarij :-)

Ker sem si že predhodno naredila aranžma iz postarane kanglice za vodo in posodice za rožo, sem temu dodala še svojo čestitko:

Ograja je narejena iz navadnega sivega šeleshamerja, ki sem ga malo pomučkala in obdelala z belo in črno blazinico. Lončki za rože so iz belega papirja in poštempljani in to je vse:

Osebno mi je zelo pri srcu ta čestitka in prav tako blog, kjer sem našla zgornjo fotografijo. Je še kar nekaj krasnih fotografij, ki me nagovarjajo, da jih spremenim v čestitke. Morda...kmalu...

sreda, 24. februar 2010

Loto in Sport Billy

Izdelati čestitke za točno določene ljudi je zame vedno znova izziv. Formula se sliši enostavno: naročnik čestitke pove nekaj o osebi kateri je le-ta namenjena in nato si jaz izmislim dizajn in zadevo izvedem. Nič lažjega :-) Sliši se povsem enostavno, ampak velikokrat se mi zatakne pri sami ideji, ki mi nikakor ne pade na pamet. Takrat pustim, da zadeva dozori in ponavadi se slej ko prej nečesa namislim.

Tukaj sta 2 čestitki, ki mi jih je naročila sodelavka in sta nastali nekje med vsemi izzivi za katere sem se prijavljala. Prva je za njenega očeta, ki je dopolnil 59 let in rad igra loto. Zato je njegovo število let enako dodatni številki. Dobitno kombinacijo pa sem si izmislila ampak kdo ve, morda pa še kdaj postane bogat z njo :-))


Druga je za sodelavkino sestro. Ta je bila ena takšnih, ki je potrebovala kar nekaj časa, da se mi je utrnila ideja. Njen velik hobi je igranje golfa (precej nenavadno za naše okolje in za žensko, vsa čast) in pa zelo rada si daje lakirat nohte na poseben način. Pa sem se spomnila Sport Billy torbice. Se je spomnite še ve? Tiste rumene torbe, ki je imela dobesedno vse in vsaka stvar se je čudežno povečala, ko jo je Billy potegnil na plano. No, jaz sem S zamenjala z M in dobila 'Mojca Billy'.

No, tako bo sedaj tudi sestra imela vedno na voljo golf igrišče in palice ter lak za nohte :-)

Dodatke sem dodal v žepek na notranji strani čestitke:

Na koncu pa se moram še pohvaliti, sem bila izbrana med Top 5 s svojim slinčkom pri SPCC izzivu in si lahko dodam na blog tale 'gumb':

Lahko noč vam želim in sanjajte kaj lepega!

ponedeljek, 22. februar 2010

Belina, barve in otroške čestitke

Creatissimo je tako lepo napisala v svoji zadnji objavi, da je sneg med drugim zato, da gredo barve na počitnice. In kakor čakam vsako leto znova prvi sezonski sneg, tako sedaj čakam, da belina počasi skopni in se barve vrnejo domov.

Da bi jih malo spodbudila k vrnitvi sem se spopadla z SPCC barvnim izzivom, ki je precej živih barv. Dodala sem tudi nekaj bele, ker sem videla, da so jo uporabljale tudi njihove ustvarjalke. Lotila sem se otroške čestitke in sicer slinčka, ki sem ga poživila z zelenimi šivi, barvnimi gobicami z rožicami in metuljčkoma.


This is my first time at SPCC challenge. Because of all this snow I needed some colours, so I decided to play along. I made this little bib. I put on some mushrooms with little flowers, two butterflies and made some green handmade stitches. Here it is - a little bib for a little baby:

Here are some other cards for the babies.

Imam pa na zalogi še nekaj čestitk na temo otroci in sem se odločila, da vam jih pokažem kar v kompletu. Nekaj jih je že odšlo naprej, nekaj jih je še doma, na zalogi. Najprej steklenički, ki sta romali k dvojčkoma:


In pa še čestitka v obliki oblekice in še ena v obliki hlač. Nista moja ideja, sem že videla podobne zadeve, ampak se zdaj ne spomnim več kje. Sem se odločila, da jih probam enkrat narediti tudi sama.



En pisan pozdrav z moje strani :-)))

sobota, 20. februar 2010

Fotografija se na ogled postavi

'Kako pa bi vi podarili fotografijo ali nekaj njih?' To je naslovno vpašanje izziva pri Mariki, za katerega sem izdelala dve čestitki in obema je skupna uporaba filma za fotografki aparat.

Pri prvi sem želela priklicati malo pomladi in sem namesto fotografij naredila 'posnetke' žgolečih ptičkov na vejah. Ideja je taka, da se lahko na mesto teh mojih izdelanih 'fotografij' dodajajo kakšne majnše (na primer samo obrazi), na tem večjem delu pa kakšna malo večja fotografija.

Druga čestitka pa je ideja kako nekomu na primer poslati utrinke iz svojega potovanja. Za podlago sprednjega dela sem uporabila zemljevid Versajske palače in njene okolice. Sem se kar zamislila ob tem, da je že kar verjetno 15 let od kar sem bila v Franciji.

Notranjost čestitke ima vrata, ki vodijo v temnico - to je dejanski prostor kamor se nalepi fotografija (jaz sem pustila prostor prazen) in na drugi strani prostor za napis v obliki razglednice.

Te majhne fotografije sem našla na internetu, ji pomanjšala in jih kot črno-bele sprintala na foto-papir. Seveda sem vse dela malo postarala, pomučkala, dodala kakšen štempelj in končni izdelek je bil tukaj.

Marika, zelo sem uživala pri tem izzivu. Roke so kar same delale in to je bilo tako čudovit občutek po tem, ko sem se zadnjič nekaj matrala, pa mi končni izdelki niso bili všeč. Tokrat sem kar zadovoljna s svojim delom.

Lep vikend dekleta in naj vam vreme ne pokvari razpoloženja. Škarje in papir v roke in ustvarjajte.

These two cards are made for Marika's challenge. The idea of this challenge is how to give a photo or two. So, I made 'photos' for the first card. I want to bring some spring with those birds and they can be replaced with some little photos and with one bigger.

The second card has three little photos which I found on the internet and I minimized them and printed them black and white. In the inside, there is this door whit the sign: Attention! Darkroom! Behind it, there is a place for an normal photo. On the right side you can write some text and it looks like postcard.

četrtek, 18. februar 2010

Sprednja ali zadnja, zadnja ali sprednja...


Definitivno mi primanjkuje štampiljk :-) To je dejstvo in zato sem imela malo težav, ko sem se lotila ene, za mene nove tehnike. Gre za technic challenge pri Just Us Girls, ki se imenuje Split negative.

Ta dva linka sem našla pri dekletih in si lahko ogledate o kakšni tehniki govorim:
Nisem imela kakšne posebne ideje v glavi, sem pa želela to novost vsekakor probat. In v relativno hitrem času je nastalo tole:

Ne bom rekla, da sem osebno kaj ekstra navdušena nad to svojo stvaritvijo, ampak zdelo se mi je zabavno narediti čestitko z obeh strani. Sem pred kratkim prebirala en zgodovinski roman, pa je po moje malo vpliva na tej čestitki, ki bi ravno pasala v en grad :-)

This week is a technique challenge by Just Us Girls and it is called Split Negative technique. Something new for me, so I have to try it. I admit, I didn't have any special idea and this is what I came up:

It is the 'both side' card, you can choose which side you like more :-)

nedelja, 14. februar 2010

Moj pisani svet v okroglem

Hali je rekla, da naj bo odbito in vse kar ni kvadratno, pravokotno. Pa mi je padlo tole v glavo:

Prvič sem delala s temi stiropornimi kroglami in mislim, da bi se jih dalo uporabit na veliko načinov. Tokrat sem jo pobarvala s temperami in gobico ter nato izrezala razne motive iz filca, nekatere tudi poštempljala in jih prilepila na kroglo. In potem se svet vrti...

...in vrti

Žepek pa je za voščilo, bodisi za vselitev v novo hiško, bodisi za kak otroški rojstni dan. Ker pa bo krogla 'moj pisani svet' ostala doma, jo bom nekam obesila in potem kdove, morda se v njej znajdejo kakšna skrivna sporočila, namenjena komu posebnemu :-))))

Tako, prinesla sem vam malo barv po belini, pa naj vam še malo pomladi iz lastne kuhinje:

This is not the classical card, but that is the point, because Hali said, that it has to be something different, not a square. So I made the 'ball card' :-) It could be given to someone who just moves into the new house or it could be given for someone's birthday. I make some pocket for good wishes. But actually, this one is staying at home and will turn around again and again :-)


petek, 12. februar 2010

Ko lahko uporabiš samo belo


Glede na to, da sem se v zadnjem času na veliko prijavljala na tuje izzive, je pa zdaj skrajni čas, da se prijavim tudi na enega slovenskega. Spopadla sem se z belino in s tem mi je dala Klavdija pošteno vetra. Prvič zato, ker je zame bela barva nekaj, kar se izključno kombinira. V prevelikih odmerkih je ne maram in prav zato je večina sten najinega stanovanja barvnih. Belina me preveč navdaja s sterilnostjo in sama uživam v barvah okoli sebe. In potem ti pride na pot takšen izziv - uporabi samo belo in edino belo :-)
Vrnila sem se k mojim začetkom ustvarjanja in vzela v roke svojo šablono in suho embosirala. Nato sem uporabila tudi štampiljke in beli prah ter še embosirala na ta način. Malo sem tudi švinglala in uporabila paus papir, ki sem ga zašila na osnovo. Paus papir sem prav tako poštempljala z belo blazinico. Čestitka in dodatek, ki se lahko napolni s kakšnim verzom, denarjem ali kakšno drugo manjšo skrivnostjo, sta precej preprosta ampak prav to sem želela ob belini.
Vem, da je Klavdija imela kar nekaj težav s fotografiranjem. Sama sem nato uporabila vse variante, ki jih premore moj fotoaparat, ki pa nima snežaka :-) Na koncu sem izbrala, kar se mi je zdelo najboljše in malo obdelala fotografije (čeprav se mi zdi, da malo povlečejo na modro). Sicer pa je avtomatika vseeno še najbolje delovala poleg makro načina.

Malo za primerjavo. Tako pa izgleda z lučko:

These two pieces are made for Slovenian challenge by Klavdija, where you can use just white color. This was tough challenge for me, because I like white just when is combine with other colors. Because of the purity of white, I decided to make something very simple and clean. And this is it.

Because of all this white color I just recognize, that this two pieces can also be use like the part of the present for the wedding. So, I will make another enter to Caardvarsk challenge, like I did with my two previous cards.

P.S.
Pa šele sedaj se mi je posvetilo, da ko sem pisala to objavo, sem zraven prvič pila beli čaj iz belega čajnika, v beli šalici. Povsem naključje, ha ha ha.