Sod za reciklažo ali CRAFTalnica #5

Prvič sem se spopadla z reciklažo in moram povedat, da je bilo zelo zabavno. Želela sem narediti nekaj, kar potrebujem in ne nekaj, kar bo ležalo na polici in ponovno čakalo na reciklažo :-)) Tako me je ideja kmalu 'doletela'.

Kadar izdelujem, se mi na mizi nabere polno majhnih koščkov papirja, ostankov od dvostranskega lepilnega traku itd. In to lepo leži na mizi in potem vsake toliko časa raznesem malo po tleh, ko z roko potegnem po mizi. Torej, zaključek je bil, da potrebujem en mini koš. Ampak ta seveda ne sme biti normalne oblike, potrebovala sem nekaj drugačnega. Sod je bil prava ideja, vendar ne simbolizira kakšnega alkoholizma ali pretiranega nagnjenja k pitju vina :-) Kakšen deci pa vsekakor prija.

V osnovi sem za sod potrebovala rjavi in črni šeleshamer in eno prazno konzervo od kompota:

To pa niso bili vsi pripomočki. Uporabila sem še serviete, da sem dobila obliko soda. Dve sem prepognila na pol in ju na sredi konzerve prelepila kot trak ali pa kot bi konzervi naredila trebušček :-) Na njiju sem prilepila še dva traka iz serviet, ki pa sem jih tokrat preložila na tri dele, da je bil trak ožji. Nato sem celotno zunanjo površino konzerve prelepila z malo tanjšim rjavim šeleshamerjem. To pa zato, če kje nastane luknja pri 'deskah', da se ne vidijo skozi serviete ampak rjava podlaga.

Iz prvotnega rjavega šeleshamerja iz slike pa sem naredila trakove, ki so zgoraj in spodaj široki 2 cm na sredini pa 2,4 cm. Če bi bili trakovi po celi dolžini enako široki, bi se mi med njimi pojavile luknje, ker površina ni več ravna.

Trakove sem lepila tako, da so se na širšem delu malo prekrivali. Pred tem pa sem jih obvezno senčila z črno in malo z belo blazinico.

Nato sem naredila še črno obrobo in sod je bil skoraj pri koncu. Le ena težava je bila. Ko si pogledal notranji del, se je takoj videla notranjost konzerve. Pa sem si namislila še pokrov od soda. Tega pa ni bilo težko narediti. Izrezala sem krog za osnovo, nanj sem znova prilepila 'deske' in naredila še ročaj, da ga lažje dvignem in sod je dobil dokončno podobo. Ta pokrov mu res da piko na i.

In verjemite mi, v živo je še boljši. Celo moj ded, ki mi je pomagal z nasvetom ali dvema je bil zelo zadovoljen z končnim izdelkom. Mu je narisal nasmešek na obraz. Ga je mogoče asociiralo na kak deci ali dva dobrega vina? :-))) Me je pa na koncu še spomnil, da bi bilo dobro da dodam zamašek:

In sedaj povabilo za vas. Bodite odštekane, namislite si karkoli in uporabite karkoli in ne pozabite se ob tem zabavat. Pa seveda poglejte še k BojiMoji, ki je tokratni gostitelj izziva in pa k Manueli. Ali pa zavijte kar v CRAFTalnico.

Recycling is the title of our fourth challenge at CRAFTalnica. I made this little barrel from the tin can and paper. I'm using it like the trash can for the small pieces of the paper. You are invited to play along and create something from something which is not basically intended for making cards, albums, boxes ...

Regratove lučke

Na zelenem travniku se bohotijo regratove lučke in se prebudijo v trenutku, ko zapiha veter:

Oživijo in poletijo:

Vsaka nosi s seboj svojo željo:

Veter jih bo ponesel vse do neba in morda, morda...pa se vendarle uresničijo:

Ta nedeljski večer vam dajem na ogled rojstnodnevno čestitko in vam želim prijetne sanje. Ponedeljek pa naj se vam začne zmerno in brez prevelikih naporov.

Knjižni kazali v imitaciji lesa

Pretekli vikend je bil namenjen ustvarjanju kazal in prav zato postavljam danes na ogled še 2. Nisem odkrivala nobene tople vode, samo že znane uporabljene stvari s čestitk sem prenesela na kazala. Želela sem ustvariti učinek lesa in ga dopolniti z dodatki. Kazali sta preprosti, saj sta namenjeni za v knjigo in tudi takšni morata biti.

Prvo predstavlja del vrat, ki na eni strani oznanjajo vhod v knjižnico. Postavljeno je ob odprto knjigo Antona Martina Slomška in ob njegovo pesem Zlati časi.

Na drugi strani pa je obešen list s pečatom in besedilom. Ne vem zakaj sem ob tem pomislila na Luthra in njegovo bulo, ki jo je pribil na vrata Wittenberške cerkve :-) Moj namen je bil v osnovi zgolj asociirati na branje :)

Drugo kazalo nima povezave na prvi in drugi strani. Na prvi je bel 'les' dopolnjen z vejo in listi, ter nekaj odpadlimi listi na tleh.

Na drugi strani pa sta dve okni, skozi kateri se vidi starinska pisava.

Dnevi so idealni za branje pod debelo koco, saj je v hiši kar hladno, če se ne prižge kurjava. Mogoče pa vas spodbudim h kakšnemu dobremu branju.

Pred kratkim sem brala eno dobro knjigo, ki mi jo je priporočila in posodila prijateljica. Knjiga ima naslov Camino in je delo Shirley MacLaine. Zabavna in zanimiva knjiga, ki te precej spodbudi k razmišljanju. Gre za osebno pripoved o prehojeni 800 km romarski poti, ki je poleg fizičnega napora velikokrat zahtevala tudi duhovni napor in rast, ki se tke skozi razmišljanje o preteklosti, prihodnosti in nastanku človeške rase, vse pa je dopolnjeno z igralkinim znanim humorjem.

Morda pa vas premami, da se podate onkraj svojih meja razmišljanja in dojemanja stvarnosti.

Drevo v posodi...

ali bolj znano kot bonsaj. Že od malega so mi všeč miniaturne stvari, pa najsi bodo iz narave ali pomanjšani izdelki večjih originalov. To je tudi eden izmed razlogov zakaj tako rada delam čestitke. Papir mi namreč omogoča, da naredim mini pohištvo, okna, vrata, zavese in druge predmete.

In iz tega sledi logično sklepanje, da so mi všeč tudi bonsaji, kajti tako fascinantno mi je pogledati mini drevo, ki ima vse, kar imajo velika - debele korenine in pravo deblo ter krošnjo. Ste vedeli, da so krošnje ponavadi oblikovane v obliki trikotnika? In da bonsaj to postane približno po 4, 5 letih, ko ga vsako leto mojstri oblikujejo in na novo žičijo. To pomeni, da vsako vejico posebej ožičijo in jo oblikujejo v željeno obliko. Precej potrpežljivega dela in menda je to vzrok zakaj se s tem ukvarjajo predvsem moški (ženske bojda želimo rezultate takoj) :-)

Ta kitajski brest je zmagovalec po oceni obiskovalcev in tudi sama sem glasovala prav zanj. Meri cca pol metra in je v živo še veliko lepši. Na tej fotografiji lahko občudujete njegove korenine:

Vse to in še več, sem se naučila pred dobrim tednom, ko sva s fantom bila v Ljubljani na razstavi bonsajev, kjer so mojstri iz domačih in tujih logov cel dan oblikovali razna drevesa in zraven razlagali in odgovarjali na vprašanja. Čeprav sem mislila samo pogledati razstavljene eksponate in nato fanta pustiti v miru, da si ogleda celodnevno demonstracijo, mi je bila zadeva tako zanimiva, da sem še sama prisostvovala do konca.

Ta bor je bil izven konkurence in je zasedal posebno mesto, saj ga je prinesel s seboj mojster iz Italije, ki je tudi oblikoval ta dan. Imenuje se piton (le zakaj?).

Še od blizu:

Na ogled vam postavljam samo nekaj fotografij, ki sem jih naredila od daleč in od blizu.

Tudi pri tem javorju se nisem mogla upreti, da ga ne bi slikala od blizu:

Če bi čakali, da sadika pridobi takšno debelino debla in krošnjo, bi lahko čakali 20 ali še več let. Zato je potrebno poiskati v naravi že potencialno mini drevo, ki že ima odebeljeno deblo in šele na to se začne njegovo oblikovanje, pa še to velikokrat šele 2 leti po tem, ko ga prinesemo domov.

Kitajski brin v posebni pozi :)

Teta oljka:

Stric macesen:

In za konec še 2 pacipresi:

Tako sem prvič tudi svojemu fanti doma nekaj izdelala. Ni mu namreč, da bi mu delala čestitke (je le kritik mojega dela), vsekakor pa je bil vesel knjižnega kazala, saj je tudi branje njegova strast. Tako sem s pomočjo papirja in embosiranja naredila 2 mini bonsaja, ju dodala na knjižno kazalo in ju slikala na ožičenem drevescu, ki bo enega lepega dne morda bonsaj:-) (Zakaj morda? Ker sploh ni nujno, da bo preživelo to zvijanje vej)

En na eni strani:

In en na drugi strani:

Pa še vejica japonske češnje - vsaj tako je razbrati iz štampiljke, vendar je embosiranje malo uničilo obliko, ampak meni je všeč:

Upam, da sem si pravilno zapomnila vse podatke in da sem bila pridna učenka na razstavi (zato pa sedaj tudi hujši kritik domačega oblikovanja bonsajev). Če pa sem bleknila kakšno neumnost in bo slučajno to bral kak mojster, naj me prosim mirne duše popravi:-)

Lahko pa si pogledate tudi video na Večerovi strani, kjer boste dobili boljši občutek kako malo je to, saj stojijo zraven ljudje. Poleg tega pa, če katera ugane oz. ugane prva, kateri v tem videu je moj fant, dobi knjižno kazalo po lastni izbiri :-) (namig:nahrbtnik)

Tehnika, čestitka in kazali

Vračam se v svoje ustaljene barvne tirnice. Tokrat sem nekaj barv ujela na čestitki za birmo, kateri sem dodala pripadajoče kazalo. Na sprednji strani kazalo ponazarja zgornji del čestitke. Tukaj sem uporabila goloba kot simbol Sv. Duha in ta motiv tako rada uporabim kadar delam čestitko z versko tematiko.

This card and bookmark are made for the Confirmation. The front side of the bookmark 'belongs' to the upper part of the card. Here I used the dove like the symbol of the Holy Spirit.

Druga stran kazala spada k spodnjemu dele čestitke. Tu sem uporabila resist-embossing tehniko. Embosirala sem s prozornim prahom in nato prekrivala embosiran del z Distress Inki. Prav to tehniko so zahtevale punce pri Challenege up your life.

The other side of the bookmark belongs to the lower part of the card and here I used resist-embossing technique. This technique is wanted at Challenge up your life challenge. I really like this technique.

Izdelala sem še platnice 'Svetega pisma':

I also made the covers for the Bible:

In ker mi je ta dan ustvarjanje teklo kot namazano, sem izdelala še eno kazalo. Za sprednji del sem uporabila meni ljube motive oken in vrat.

Then I decided to make another bookmark. On the one side is like the front side of the house:

Skozi okno se vidi del besedila iz slovarja:

Through the window you can see some part of the text from the dictionary:

Na drugi strani pa je znova uporabljena resist-embossing tehnika. Tukaj mi je bilo všeč to, da ko sem na koncu odtisnila motiv svetilke in obrisala s suhim robčkom, le-ta izgleda kot da bi bila v resnici v ozadju, za starinsko pisavo.

On the other side I use resist-embossing technique again:

Želim vam prijeten vikend in če vas bodo kaplje dežja žalostile, se podajte v ustvarjalne kotičke in kaj lepega ustvarite.

Have a great weekend.

CRAFTalnica odeta v roza...

...no, pa ne dobesedno, samo izziv je ROZA barva. Manuela si je tako zaželela. Zame je bil to prav velik izziv, saj to vsekakor ni barva, ki bi jo pogosto uporabljala in sem imela kar nekaj težav. Te so se pojavile predvsem za to, ker sem želela z roza ustvariti nekaj 'odraslega', pa na koncu nisem uspela iz kalupa punčkastega. Kot drugo, pa sem to izdelovala še v fazi, ko je moj ustvarjalni navdih bil na počitnicah. Tako so bile edino moje roke pridne delavke, ki so sestavljale in sestavljale in na koncu sestavile to, kar je pred vami.

Tokrat nisem preveč zadovoljna s fotografijami, ampak na turoben dan ni šlo bolje. Kompletek je sestavljen iz čestitke, ki ponazarja del punčkaste sobe in roza raja :-) Dodala pa sem mu medvedka, ki mi ga je prijazno izrezala Chez Moi.

Drugi del pa je mini torbica, ki sem si jo jaz med drugim zamislila tudi kot nadomestilo za lonček za pisala. Prepričana sem, da bo prej ko slej romal do kakšne deklice za njej rojstni dan.

Pokukajte še k Manueli in BojiMoji in poglejte, kaj sta ustvarili.

Ko smo pa že ravno pri izzivu in CRAFTalnici, se vam moram zahvaliti za vašo udeležbo na mojem izzivu, ki se je včeraj stekel. Želela sem si prav to, kar je nastalo. Veliko raznolikih izdelkov, ki niso nujno iz papirja. Navdušile ste me povsem in komaj čakam, da vas izzovem znova. Do takrat pa en roza pozdrav :-)))

Čolnič plava sem ter tja

'Po jezeru bliz' Triglava čolnič plava sem ter tja...'

To sem si prepevala večino časa, ko sem izdelovala to čestitko in pela sem si kar nekaj časa :-)) Stric in teta sta včeraj praznovala 50 obletnico poroke in ker je bilo glavno darilo praznovanje samo, je bilo drugo darilo samo simbolično. Vsebovalo je leseni modri čolniček, ki simbolizira mirno plovbo skozi prihodnja skupna leta. To sem želala doseči tudi s čestitko in 'ujela' sem čolnič v steklenico.

Belo osnovo sem dopolnila z modrim čolnom in valovi, ter dodala reševalni obroč na eni in sidro na drugi strani. Za morsko vzdušje sem dodala še 2 školjki.

Čez osnovo sem zašila folijo, da bi izgledalo kot da je res vsebina v steklenici:

Ker sem slikala zunaj, sem uspela ujeti v folijo ozadje, pa se mi zdi zanimiva fotka :-)

Za konec pa še ena fotografija, ki sem jo postarala.

Tako! Želim vam mirno plovbo v tem tednu in naj vas misli malo ponesejo na morje in počitnice. Kmalu bodo!