Rožmarin in sivka ujeta v okvir

Če bi kakšen psiholog ali psihiater preučevala mojo osebnost po tem, koliko lastnih fotografij ali fotografij mojih najbližjih imam razstavljenih po stanovanju, bi imela z mano verjetno veliko dela. Pa ne za to, ker bi imela razobešenih toliko fotografij ampak za to, ker nimam nobene. Nasploh pri meni po stenah visi zelo malo. Vendar če sem na obisku pri drugih, mi je to zelo všeč, ampak pri sebi doma pa ne vem... In prvi korak k temu, da nekaj spremenim, sta ti dve sliki. Nista sicer fotografiji, bosta pa vsaj malo osvežili stene in morda enega lepega dne rožmarin in sivko nadomestim z lastno fotografijo :)

Pri obeh motivih sem uporabila isto tehniko kot pri tem šopku rož v vazi in zato vse skupaj izgleda, kot bi bilo narisano z vodenimi barvicami. Ko sem namreč končala s šopkom, sem bila tako v zaletu, da sem na hitro ustvarila še ti dve. Ne zahtevata namreč veliko dela, saj gre samo za en motiv in ozadje, poštepljano z tekstovno štampiljko.

Obe sliki me kar poneseta na morje, na mir, na uživanje v mreži. Dokler ne grem na dopust, se bom tolažila z slednjo, ki mi jo je J. namontiral na vrtu. Ni boljšega kot ura preživeta s knjigo v viseči mreži. Samo mora biti velika, da se počutiš kot v kakšnem kokonu in svet se takrat malo ustavi, postoji in utihne. Preverjeno :)

Uživajte v vikendu!