Danes mineva natanko eno leto od kar sem izgubila svojega brata Martina in težjo je verjeti da je minilo že toliko časa od kar ga ni več med nami. Bolečina se še vedno oklepa naše vsakdanjosti, predvsem mojih staršev. Čeprav gre življenje naprej, pa človek nikakor ne more zakriti tistega, kar nosi v sebi. Oči so resnično ogledalo naše duše in če je ta žalostna, so žalostne tudi oči. In težko je zreti v take oči iz dneva v dan in veš, da tega nikakor ne moreš odvzeti ali spremeniti. Lahko samo pomagaš in si tam.
Prav zaradi tega sem za letošnji mamin rojstni dan, ki ga je praznovala pred kratkim, želela izdelati sončno voščilnico, ki pa v sebi nosi tudi simboliko. In ko sem iskala primeren verz, sem naletela na te Pavčkove besede in takoj so me nagovorile, da jih prenesem na voščilnico.
Naš Martin je bil naše sonce in tudi naša mama je sonce in z upanjem, da smo mi sončni žarki, ki ji vsaj malo gasimo žalost v očeh, sem ji predala tole voščilnico.
Dragi moji, ne pustite dnevom, da vam vzamejo veselje. Sploh takrat, ko z dnevom ni prav nič narobe. Ko se zbudite zdravi in naspani, dajte mu možnost, da vam pokaže svoj lepi obraz in ne pustite, da nepotrebne malenkosti zasenčijo njegovo lepoto. In če bi radi nekomu povedali, da ga imate radi ali da vam veliko pomeni, to tudi naredite.
20 komentarjev:
Draga Vladka, samo slutim lahko, kako težko je tebi in tvojim staršem. Čeprav gre življenje dalje, ostaja praznina, žalost ..., ker Martina ni več z vami. Objemček ...
Pavčkova misel vliva upanje in greje. Prav tako tvoja krasna, sončna voščilnica za mamin rojstni dan.
Zelo lepo si z voščilnico pobožala mamo.
Žalovati moramo in odžalovati, to je proces, ki ima vzpone in padce, dobre in slabe trenutke, a kot si zapisala potrebno je naprej. Ljubljenih oseb nikoli ne pozabimo, vedno so z nami v mislih, srcih, spominih, pogovoru in prezenci, ko nas vodijo, čuvajo na naših nadaljnih poteh.
Pošiljam ti močan objem in svojemu bratu si v ponos.
Z današnjo objavo si mu pridodala veljavo in ga potrdila v njegovem obstoju. Vse dobro in pogum celi družini.
Tamara
Cmok v grlu in solze v očeh. Pa nemoč. Kar čutim tvojo stisko in mamino žalost. Tako lepo si to opisala.
Prekrasno misel si našla in upam, da si vsaj malo pobožala mamino dušo in se ji je zasvetila iskrica v očeh.
Vse dobro.
Tako živo se spomnim tvoje objave o izgubi brata in to, da sem tvojo stran tisti dan velikokrat odprla in zaprla, ker enostavno nisem našla besed s katerimi bi začela. Danes je veliko lažje, čeprav nimam samo cmoka v grlu ampak tudi solze tečejo tako kot takrat......Hitro je minilo to leto in čudovito si združila žalost, veselje in spomin na eni voščilnici. Tvoji mami želim vse najboljše in čim več sončnih dni. Svečko v spomin Martinu pa prižgi še v mojem imenu.
Sončna čestitka za sončno osebo. Čas prehitro mineva, žalost je morda le malce manjša. Prekrasno čestitko si naredila za mamo in verjamem, da je vesela za vse vas, ki je lajšate bolečino ob izgubi. Vse lepo <3
Zelo lepo sončno voščilnico si naredila za mamo in v sebi nosi globoko simboliko. Svojih ljubljenih ne pozabimo nikoli, le bolečina s časom postane malo manjša. Upam, da se tudi tvoji mami s časom izbriše odsev bolečine in žalosti iz oči.
Drži se!
Nežno in toplo voščilnico si naredila za mamo. Napis je prelep. Iz tvojega zapisa čutim bolečino, ki je po enem letu še vedno močna. Drži se! <3
Svojo mamo si s to voščilnico sigurno razveselila. Ja pravijo, da čas zaceli rane, ampak če tega še nisi doživel ne veš da tega ne moreš nikoli pozabiti, bolečina v srcu je vedno zelo močna, drži se :)
Draga Vladka, težko si je predstavljati kako je, ko izgubiš nekoga, ki ti je tako zelo blizu. In ko je nekomu tako težko pri srcu, resnično čutiš z njim. Izdelala si čudovito voščilnico, ki je s svojim verzom mami veliko povedala, lepo pa si tudi ohranila spomin na brata, ki je tam zgoraj gotovo srečen in to želi tudi tebi in tvoji družini. Še naprej ga ohranjajte v srcu in v lepem spominu. V mislih sem s tabo in tvojo družino. Damjana
"Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine." (Dante)
Čas hitro beži, a spomin naj nikoli ne zbledi .... Svoji mami pa si naredila čudovito, res sončno voščilnico. Vse najboljše ji želim!
Tebi pa pošiljam en velik objem :-))
Oh, Vladka, težko preizkušnjo je postavilo življenje pred tvoje starše, najtežjo kar jih je. In pred tebe. Poleg žalosti, ki jo sama prebolevaš, moraš biti še opora staršem. Radi se imejte. In naj počasi v vaša življenja čas nariše vse več smehljajev.
Draga Vladka! Čudovito si se izrazila preko ustvarjanja in v voščilnico za mamo zlila vsa svoja čustva, to sem začutila ob tvoji objavi. Ko človek izgubi ljubljenega človeka boli, a lepi spomini živijo in ljubijo dalje. Mislim nate in na vso tvojo družino.
V spominih je vedno toliko čustev in še neizrečenih besed, ki bi jih radi izrazili. Odsotnost drage osebe nam to onemogoča, kljub temu pa smo z vsem srcem in mislimi tam, kjer smo prepričani, da moramo biti. Pomaga na poti žalovanja.
Vsem vam želim, da bi bolečina kmalu izzvenela in mislim, da je tale voščilnica čudovit korak na poti tolažbe. Vse dobro tebi in vsem domačim.
Draga Vladka, solze in bolečina ob izgubi tvojega Martina in ob spominu na vse tisti, ki smo jih izgubili. Čeprav je hudo, čeprav so spomini včasih boleči moramo živeti in biti hvaležni za vsak dan, ki nam pride naproti. In ti si tako lepo pobožala naša srca in dušo s Pavčkovim verzom in tvojo končno mislijo, hvala ti:) Lep pozdrav in objem Andreja V.
draga vladka, ustvarila si krasno voščilnico in želim vam vsem čim več sonca in sonc, kljub tragični izgubi brata, ki je zame nepredstavljiva. držite se in objem <3
Vladka, čudovito misel si izbrala.
Težko je in nobena mama ne bi smela izkusiti tega, kar je tvoja.
Objem, Anja
kako lepa misel in voščilnica je nekaj prav posebnega, tako ko je bil verjetno tvoj brat, ... tudi sama ga imam in si predstavljam, kako hudo bi bilo če bi ga zgubila. tebi in tvojim želim vse dobro in polno moči in pozitivne energije.
Vladka, čudovita voščilnica in izbrala si res eno lepo in sporočilno misel, ki si jo tako lepo ponazorila z dvema soncema. Po tvojem lanskem in letošnjem zapisu vem, da je bil tvoj brat eno veliko sonce za vse vas, ampak sonce si tudi ti... in verjamem, da v maminih očeh sije tudi iskra sreče in veselja, da ima tebe, kljub ogromni bolečini ob izgubi sina.
Vsem vam želim vse dobro in da bi postala bolečina znosnejša ter da bi prevladalo veselje, da so vam bili namenjeni res lepi in nepozabni trenutki.
Tale sončna voščilnica je prava pozitivka!!!
še posebej zelo lepa je za tvojo mamo. noben starš si ne želi pokopati svojega otroka in je razumljivo, da je mami še hudo.a najbrž se veseli slehernega dne z vami drugimi njenimi sončki.
Objavite komentar